Ministrstvo za gospodarstvo zavaja
Ministrstvo za gospodarstvo je v svojem odzivu na navedbe stranke ZARES – nova politika o enormni rasti višin sejnin in prejemkov članov nadzornih svetov v nekaterih največjih podjetjih, v katerih ima država pomemben delež, zavajalo javnost. Ministrstvo namreč ni navedlo točnih in popolnih podatkov, saj vanje ni vključilo ključnega vira prejemkov članov nadzornih svetov, ki ga je omogočila sedanja vlada, in sicer izplačevanje nagrad oziroma pravico do izplačila denarja iz udeležbe pri dobičku.
Vse do leta 2007, ko je vlada sprejela drugačen sklep, je veljala prepoved izplačevanja nagrad oziroma deleža dobička. Februarja 2007 pa je, kot že rečeno, vlada Janeza Janše to spremenila, saj je s sprejetim sklepom na novo določila višino sejnin (ta se je v Telekomu Slovenije in Pošti Slovenije zvišala v povprečju za precej več kot 100 odstotkov) in spotoma ukinila tudi prejšnjo prepoved udeležbe članov nadzornih svetov pri dobičku, na katero se je minister za finance dr. Andrej Bajuk skliceval v dopolnitvi odgovora na poslansko vprašanje (z dne 21.2.2006).
Tako si člani nadzornih svetov tako sejnine kot tudi delež dobička od februarja 2007 izplačujejo v maksimalno dovoljenih zneskih.
Če to ponazorimo s konkretnimi številkami:
V Telekomu Slovenije so leta 2004 člani nadzornega sveta prejeli 7.802.000 SIT oz. 32.508 EUR, leta 2007 pa so prejeli 282.000 EUR, kamor sodi tudi izplačilo udeležbe v dobičku – na podlagi sklepa skupščine, v kateri je predstavnik vlade imel glavno besedo -, v višini 130.000 EUR. Prejemki nadzornikov so se torej v omenjenem obdobju povečali za 767 odstotkov!
Na Pošti Slovenije so v letu 2004 nadzorniki prejeli 3.684.000 SIT oz. 15.350 EUR, v letu 2007 pa 140.268 EUR (pri čemer ni razvidno, kolikšen je delež udeležbe pri dobičku). Prejemki nadzornikov so se torej v omenjenem obdobju povečali za 813 odstotkov!
Kronologija:
Sklep Vlade RS z dne 11.10.2001 št. 113-05/2001-7 je določal, da je predsednik nadzornega sveta družbe upravičen do plačila sejnine v višini 35 % povprečne mesečne plače v dejavnosti, v katero sodi družba, vendar največ v višini 80.000,00 SIT bruto (330 EUR), član nadzornega sveta pa 25 % povprečne mesečne plače, vendar največ v višini 57.140,00 SIT bruto (238 EUR). Tako določena sejnina se dodatno poveča za 25 %, če je v družbi več kot 1.000 zaposlenih, medtem ko se v primerih družb z več kot 3.500 zaposlenimi sejnina poveča dodatno za 50 %. Izjemoma se lahko v primerih z več kot 1.000 oziroma 3.500 zaposlenimi sejnina še dodatno poveča po predlogu pristojnega ministra, vendar največ za 20 % .
Člani nadzornega sveta po omenjenem sklepu iz leta 2001 niso bili upravičeni do udeležbe na dobičku družbe niti do opcijskega nagrajevanja. O tem govori tudi minister za finance dr. Andrej Bajuk v dopolnitvi odgovora na poslansko vprašanje o ureditvi sejnin na področju gospodarskih družb z dne 21. februarja 2006 (http://www.dz-rs.si/index.php?id=94).
15. februarja 2007 je Vlada RS sprejela nov sklep, s katerim naj bi se omejevala višina izplačanih sejnin članom nadzornih svetov v podjetjih. S tem je prenehal veljati sklep iz leta 2001. Poleg zvišanja sejnin je bistvena sprememba tudi v tem, da so po novem člani nadzornih svetov gospodarskih družb lahko udeleženi pri dobičku, če se le-ta hkrati nameni za izplačilo družbenikom, in sicer v skupni višini, ki ne sme presegati 3 odstotkov višine dobička, ki bo izplačan družbenikom, zmanjšani za skupni znesek letnih sejnin v preteklem letu in ki se deli med člane nadzornega sveta v enakih deležih, vendar največ do zneska 15.000 evrov za posameznega člana.