Zaskrbljeni za prihodnje varovanje kulturne dediščine
Namestnica vodje poslanske skupine Zares Majda Širca je komentirala ključne značilnosti sprejetega Zakona o varstvu kulturne dediščine, ki ga je pripravilo ministrstvo za kulturo. Po mnenju Majde Širca predlog zakona prinaša nedomišljene rešitve, ki jih številni strokovni krogi niso podprli. Kljub javni predstavitvi mnenj o predlaganih zakonskih rešitvah (na zahtevo poslanske skupine ZARES jo je oktobra lani pripravil Odbor DZ za kulturo, šolstvo in šport), nekaterim dilemam, številnim pripombam parlamentarne zakonodajno-pravne službe in dopolnilom, ki smo jih vlagali ob sami obravnavi, so ključna vprašanja ostala odprta.
Majda Širca opozarja: “Zato se v ZARES bojimo, da bo zakon težko zaživel in da se področje varovanja kulturne dediščine ne bo izboljšalo.
Nov zakon o varstvu kulturne dediščine, ki bo stopil v veljavo 1. marca, namreč krepi vlogo ministra in njegovo moč odločanja, še zlasti pri izbrisu iz registra spomenikov, saj legalizira možnost odstranitve spomenika z ministrovo odločitvijo brez predhodnega mnenja Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Ob zmanjšani vlogi stroke in ob pritisku kapitala ali drugih interesov je taka rešitev še posebej nevarna.
Moč vlade se krepi tudi pri ustanavljanju pooblaščenih muzejev, za katere naj bi v bodoče skrbele lokalne skupnosti. Na novo definirana muzejska mreža privilegira državne – nacionalne muzeje, muzeji, katerih ustanoviteljica ni država, pa bodo morali z vladnim pooblastilom šele pridobiti status za opravljanje javne službe. Standardi za pridobitev statusa pooblaščenih muzejev na lokalni ravni pa se bodo določali šele v podzakonskih aktih. Negotovost muzejske službe (in strah pred znižanjem doseženih standardov, še posebej v muzejih izven Ljubljane) je zato velika, sploh pa v luči časovno omejenih pooblastil (trajnostno delo se tako spreminja v projektno nalogo!) in v luči bodoče pokrajinske zakonodaje. Stroka namreč opozarja, da se bo pooblaščenim muzejem lahko skrčila javna služba, kar bi bilo za lokalne centre nevarno, saj prav muzeji tkejo pomembne niti med prebivalstvom, njihovimi navadami, hranijo, predstavljajo ter raziskujejo dediščino in zgodovino svojega okolja.
Strokovno sporna je tudi umestitev službe za premično dediščino in muzeje v okvir enega od obstoječih državnih muzejev. Gre za muzejsko službo, ki ima široke kompetence (med drugim je tudi posvetovalni organ ministrstva). Večina meni, da bi tovrstna služba morala delovati neodvisno in ne v okviru javnega zavoda z obstoječimi javnimi uslužbenci. Ta rešitev je statusno in vsebinsko zelo nesprejemljiva in bo povzročila številne težave in nedorečenosti.
V ZARES smo med drugim predlagali neodvisni Nacionalni svet za premično dediščino in muzeje, v katerem bi bilo pet članov, ki bi jih predlagali SAZU, Univerze, Slovensko muzejsko društvo, Skupnost muzejev Slovenije in ustanovitelj. V predhodnih razpravah smo predlagali tudi neodvisno agencijo. Žal zaman.
Zakon o varstvu kulturne dediščine odpira vrata lastnikom velikega števila spomenikov (kot so npr. cerkev ali druge verske skupnosti), ki bodo lahko v bodoče organizirali dejavnost varstva kulturne dediščine na državni račun.
Poleg tega zakon razširi pojem arheologije tudi na povojne poboje, saj pravi, da se med arheološke ostaline šteje tudi stvari, povezane z grobišči, določenimi na podlagi predpisov o vojnih grobiščih, in z vojno (prvotna dikcija “stvari, povezane z vojno in poboji…, ki so bile pod zemljo ali pod vodo vsaj 50 let”). Ob tej vnemi, da arheologija prevzame skrb za vojna grobišča, pa se je zgodila nerodnost, ko bodo arheološki predmeti, ki so pod zemljo manj kot 100 let in niso povezani z vojnimi grobišči, ostali nezaščiteni. Sploh pa je delitev na vojne in civilne arheološke predmete strokovno sporna.
V sami obravnavi in v postopku sprejemanja zakona smo poslanke in poslanci ZARES izpostavili tudi druga problematična področja zakona (ohlapno definiranje sofinanciranja programov, nejasna razmejitev med financiranjem države in bodočih pokrajin oziroma lokalnih skupnosti, neprimeren način prijave arheološke najdbe, vprašanje izravnalnih ukrepov itd.). Naša skrb za bodoče varovanje kulturne dediščine je v luči izrečenih pripomb zagotovo zelo upravičena.”.