Je Slovenija odgovorna članica EU?
Minilo je pet let od vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Kmalu po vstopu smo prevzeli evro in kasneje postali del schengenskega prostora. Polnopravno članstvo v EU pomeni, da smo kot država – poleg vseh ugodnosti in priložnosti, ki jih ponuja unija – pripravljeni prevzeti tudi odgovornost za modro ravnanje v prid interesom evropskih, torej tudi slovenskih državljank in državljanov.
Ostala Evropa je naši državi med drugim zaupala pomembno vlogo, soodgovornost in skrb za izboljšanje razmer na t.i. Zahodnem Balkanu. Zgled, ki se imenuje Slovenija, naj bi pospešil širitev Evropske unije tudi v regiji, ki so jo še nedavno zaznamovale nacionalistično in etnično obarvane vojne. Tiste vojne – s krutostjo, ki jo v Evropi niso poznali vse od časov druge svetovne vojne – so bile posledica ambicij velikih nacionalizmov, ki so se za vzpostavitev svojih meja, sklicevali na “zgodovinske pravice” tega ali onega naroda. Cena teh ambicij je bila tragedija, ki šteje nekaj sto tisoč mrtvih in več kot milijon razseljenih oseb.
Pet let po našen vstopu v EU se naša zunanja politika še ukvarja prednostno z vprašanjem meje s sosednjo Hrvaško. Jara kača mejnega spora, ki traja že 18 let in obremenjuje predvsem življenje ljudi ob meji, se nadaljuje tudi danes – z našim oviranjem oziroma pogojevanjem hrvaških pogajanj z EU.
Blokada – ki je osebno ne odobravam, saj menim, da škoduje našim državnim in državljanskim interesom, ter razmeram v širši regiji – je vendar sprožila nov poskus reševanja slovensko-hrvaškega mejnega spora s posredovanjem same Evropske komisije. Pričakovanja, da bo to posredovanje privilegiralo politično rešitev in se oddaljila od postulatov mednarodnega prava, so se izkazala kot nerealna.
Slovenija in Hrvaška imata danes na mizi kompromisni predlog arbitraže s podpisom komisarja za širitev Ollija Rehna. Arbitraža temelji na mednarodnem pravu, a hkrati ohranja tudi prostor za izviren, pravičen in vzajemno koristen dogovor o razmejitvi na morju. Poleg tega predlog upošteva našo zahtevo, da se vse odločitve in dokumenti, ki so nastali po 25.6.1991, izločijo iz arbitražne presoje.
Predlog je dober in je verjetno zadnja priložnost pred dokončnim razhajanjem in umikom EU od vloge posrednika in garanta zanesljivosti arbitraže.
Če bomo rekli ne, ali bomo z nadaljnjimi političnimi zapleti preprečili dogovor o Rehnovem predlogu, bo Hrvaška ostala še za nekaj časa zunaj EU, a državama bo objektivno ostalo le še pravno reševanje spora na Meddržavnem sodišču v Haagu.
Če menimo, seveda, da druge, manj miroljubne poti ne pridejo v poštev.
Ker smo odgovorni člani EU ni nobenega dvoma, da želimo zgladiti spore po zgledu skupnosti, ki je nastala po načelu vzajemnih interesov in sodelovanja.