Načelnost
»Občudovanja vredno bi bilo, da vodilni mož stranke prizna, da je vsaka rešitev slaba, da so vse ali slabe ali še slabše; da zato predlaga nekaj, kar bo imelo sicer neugodne posledice, a da bodo posledice drugačnih predlogov še slabše.«
dr. Alenka Goljevšček in Taras Kermauner
v programski izjavi ob ustanovni stranke ZARES, Avber, 24.09.2007
Ko sta Alenka in Taras s temi besedami pospremila stranko Zares v uradno življenje te njune izjave nisem razumela dovolj meseno. Umestila sta jo med napotke kako ravnati ob čereh, ki so v pragmatičnem življenju vsake skupine lahko pričakovana ovira.
Razumela sem jo mnogo kasneje, ko smo se v vladi in koaliciji soočali z blokadami, referendumi, z diskvalifikacijami, upadlim nezaupanjem… in odločili, da izstopimo iz vlade in koalicije. Mogoče prepozno – mogoče bi morali takrat, ko je naša partnerica zaščitila status quo na javni radioteleviziji, ko ni bilo posluha za referendumske spremembe, ko se je ujčkalo osemkolesnike in Desus, ko so ostajali hladni ob tajkunskih zgodbah, povečevali zaposlitve in zatiskali oči pred potratnim in okoljsko spornim energetskim projektom…Mogoče. A kadarkoli že, vsaka druga odločitev – ostajanja na mestu ali ždenja v otopelosti in hendikepu – bi bila slabša. To samoodpovedovanje ni koristilo stranki Zares ampak političnemu prostoru, ki se je razprl, omogočil nove izzive in vstop drugih ljudi v politiko. Boljše predčasne volitve kot da bi se zgodila ulica. Ali, da se ne bi zgodilo nič. Vse bi bilo slabše od slabega.
Visoka cena za zares(ovo) preveliko načelnost?
»Vi niste za ta čas!« mi je ob enih mojih lamentacijah dejal nekdanji predsednik.
Najbrž res ne.
Odvisno iz katere perspektive gledaš.
Dobro pa je, da vplivamo (oblikujemo) kazalce časa.