Ne tako majhne dvojezične zagate
Dejstva povzemam iz medijev (Večer, Népújság, Vestnik). Na dvojezični srednji šoli v Lendavi se je zvrstilo nekaj neuspelih razpisov za ravnatelja ali ravnateljico javnega zavoda. Na zadnji razpis sta se prijavila kandidata, izmed katerih eden ni povsem izpolnjeval pogojev glede znanja madžarskega jezika, vendar ga je svet šole podprl z desetimi glasovi za in z le dvema proti. Na pol v javnosti se je zvrstilo nekaj interpretacij o tem, kaj pomeni znanje madžarskega jezika in ali s tem, da je kandidat v osemdesetih letih končal dvojezično srednjo šolo, zadostuje kriterijem glede znanja jezika. Slednjemu naj bi pritrdilo tudi pravno mnenje pristojnega ministrstva, k imenovanje kandidata pa mora svoje neobvezujoče mnenje podati minister za šolstvo. Izbrani kandidat za ravnatelja se pomanjkljivosti očitno zaveda tudi sam in je zato napovedal, da bo »na mesto pomočnika ravnatelja imenoval sodelavko ali sodelavca, ki dobro obvlada madžarski jezik.« Madžarska narodnostna skupnost s tovrstnim tolmačenjem kriterijev ni zadovoljna in je zaradi tega prejšnji teden sklicala tudi izredno sejo.
Narodnostne skupnosti so zunaj svojih matičnih držav (če jo sploh imajo) izpostavljene asimilacijskim procesom, ki jih je z nepremišljenimi dejanji mogoče izjemno pospešiti. Meja med pravim in nepravim pristopom je na dvojezičnih območjih izjemno tanka in pomična. Večinoma je obremenjena z zgodovino, skoraj vedno pa tudi z aktualno politiko. Poudariti velja, da je politika Republike Slovenije do italijanske in madžarske manjšine tradicionalno dobra, zato Slovenija s svojim odnosom do narodnostnih skupnosti zaenkrat še ohranja svoje adute, ko se poteguje za pravice Slovencev v Italiji ali na Madžarskem.
Kraji na vzhodnem obrobju države so bili več desetletij zaradi geografsko političnih razmer zanemarjani. Spremembe, ki jih prinašajo evropske integracije, pomenijo gospodarsko, kulturno in populacijsko rast. Večjezičnost in multikulturnost preverjeno predstavljata potenco na krivulji rasti. Adutov, ki jih Slovenija ima, ne gre zapraviti, zato moramo biti pozorni na zadeve, kot je na primer ohlapno tolmačenje jezikovnih kriterijev pri imenovanju ravnateljev javnih zavodov, kot izhaja iz uvodnega primera. Simbolen pomen takšnih dejanj je namreč lahko usoden. S simbolne ravni problemi kaj hitro preidejo v dejstva, ki vodijo v neželeno asimilacijo in/ali netijo nezadovoljstvo med prebivalci.
Še ena malenkost. Kandidat iz prvega odstavka je vidni član največje vladne stranke in njen svetnik v enem izmed občinskih svetov. Nosilka liste te iste stranke na lokalnih volitvah 2006 je bila vsega spoštovanja vredna znanstvenica in med drugim avtorica madžarsko-slovenskega slovarja. Veljalo bi slišati tudi njeno mnenje. Drugi kandidat naj bi namreč pogoje izpolnjeval v celoti.
www.vecer.si/clanek2007082305238533
www.nepujsag.net/templates/?a=2887&z=2
www.lendava.si/?mode=novica&newsId=920