Podžiganje ideološke histerije Sloveniji ne koristi
Če so kritike, nasprotovanje in tudi interpelacije opozicije zoper vlado v parlamentarni demokraciji nekaj povsem običajnega in legitimnega, je ideološki spopad, ki ga je SDS v zadnjih mesecih zagnala zoper vse državne inštitucije, ki jih – po svoji logiki – politično ne nadzoruje (seveda z izjemo državnega tožilstva), vreden kritične presoje tistih, ki pri ustvarjanju take histerije ne želimo sodelovati.
Že nekaj časa se vrstijo napadi veljakov SDS zoper predsednika Republike, pred tem se je podobno dogajalo na račun sodstva, računskega sodišča, informacijske pooblaščenke, varuha človekovih pravic in celo sindikatov. Hkrati je predsednik SDS ljudi pozval k pomladanskim uličnim demonstracijam, k razlogom za proteste pa je navedel tudi prizadevanja vlade, da reši mejni spor s Hrvaško.
Praksa je znana iz nekaterih sosednjih političnih okolij; diskvalifikacija nosilnih stebrov državnosti (ne le vlade), da bi se ustvarjale izredne (revolucionarne?) razmere.
S posebno ihto se opozicija in njen “Zbor za Republiko“ v zadnjih časih ukvarjata zlasti s predsednikom države dr. Danilom Türkom, zaradi odlikovanja Tomažu Ertlu za akcijo Sever. Dve stranki sta zoper predsednika napovedali ustavno tožbo. Pri tem ju ne zanima, da je bil predsednik izvoljen neposredno na demokratičnih volitvah in da bodo o takih in drugačnih suverenih odločitvah predsednika odločali volilci na naslednjih volitvah. To velja tudi za državni zbor.
Prvak SDS bi moral vedeti, da volilne skrinjice zagotovo niso na ulicah ali trgih.
Ravnanje SDS je do države in njenih državljanov neodgovorno. Poslanka te stranke zlorablja svojo funkcijo predsednice komisije državnega zbora za peticije izključno za ideološko nabita obračunavanja, ki nimajo nobene zveze s sedanjostjo in realnimi problemi družbe. Medtem stvarne kršitve človekovih pravic (nasilje nad ženskami in otroki, nasilje v družini, šikaniranje na delovnem mestu, sovražni govor, ksenofobni in islamofobni izpadi, homofobija, diskriminacija Romov v nekaterih okoljih, zapostavljenost starejših oseb, težave invalidov, težave azilantov, posledice izbrisa, itd.) predsednice navedene komisije očitno ne zanimajo. Še dobro, da se z njimi ukvarja vlada!
Koristno bi bilo za vse, da bi se histerični ideološki napadi na predsednika Republike in na nosilce nadzornih funkcij v državi končno nehali in da bi se tudi opozicija posvetila svoji vlogi opozicije v parlamentu ter realnim problemom družbe in države ter njihovemu reševanju.
Franco Juri
poslanec Zares