Postanite kot mi
Če drži premislek Alaina Touraina v Kako se izvleči iz liberalizma, je končni cilj medkulturnega dialoga integrirati drugače misleče v evropski način razmišljanja, jih pripraviti, da sobivajo po naše in se nam prilagodijo.
Podobno gledišče izražajo tudi ekonomske znanosti, ki so v preteklosti pojmovale nacionalne razlike kot oviro v trgovanju ter tudi oviro globalnemu gospodarstvu. Sodobnejši avtorji pa vidijo nacionalne in kulturne razlike kot nišo, v kateri se lahko uveljavljajo specifični ekonomski interesi. Ni neobhodno, da gre za ekonomske interese kulturne identitete, saj lahko nadnacionalni akter sledi takšni poslovni strategiji prilagajanja, ki produkte ali storitve prilagodi lokalnim kulturam. Nastajajoča čvrsta vez med Ameriko in Kitajsko sledi tej sodobni ekonomski logiki. Nadnacionalni akterji bodo ob podpori državnih birokracij zalagali druge kulture s potrebnimi dobrinami. Tak odnos ne bo prišel prav veliko dalje od merkantilizma in predstavlja šibek temelj za miroljubno sožitje zahodnih, azijskih in bližnjevzhodnih družb.
Razpravo o sožitju teh družb in medkulturnem dialogu bi bilo treba postaviti v širši kontekst študija civilizacij, kultur in verstev. Ko pa to storimo, zameglimo, kdo, kdaj in zakaj je obnovil pogovor o medkulturnem dialogu. To so naredili v Evropski uniji, ko so članice skupaj z mediteranskimi državami nečlanicami začela iskati načine, kako obvladovati migracije, kriminal in terorizem v regiji. Trenutno Evropska unija zanemarja razumevanje razlik v identiteti, kulturi in nastajanje novega globalnega sovraštva.
Dobri gospodarski odnosi med Ameriko in Kitajsko ne zagotavljajo miru, varnosti in enakomernega razvoja v svetu. Zaradi zagotavljanje evropske varnosti v letu 2020 in ohranjanja ravni blaginje mora evropska politika postati bolj proaktivna na globalnem prizorišču. Lahko postanejo kulturne razlike nosilna tema evropske zunanje politike? Potrebno se bo odločiti, kaj je bolj učinkovito: upravljanje razlik med identitetami ali vojaško obvladovanje konfliktnih držav in nemara celo povezane skupine konfliktnih držav.
Zavzemamo se za bolj otipljive obrise skupne zunanje politike z elementi medkulturnega dialoga v mednarodnih odnosih. Pričakujemo proaktivnost v globalni politiki, ker samo dobri gospodarski odnosi med ZDA in Kitajsko ne zagotavljajo varnosti in blaginje za vse. Pričakujemo rezultate zunanje evropske politike, kajti brez njih se nam obeta močna evropska vojska.
Adriana Dvoršak
(zapis je bil prvotno objavljen na blogu http://adrianadvorsak.blogspot.com )