Prvi maj praznik žensk?
Statistika komentira
Razlika v brezposelnosti med moškimi in ženskami se v zadnjem času povečuje, saj je več brezposelnih žensk kot moških.
Na najvišjih in najbolje plačanih delovnih mestih (visoko uradništvo, menedžerski položaji, politika) je zaposlena zgolj tretjina žensk – kljub temu, da v povprečju dosegamo višjo izobrazbeno stopnjo in usposobljenost kot moški. Povprečne plače moških so višje od plač žensk v skoraj vseh gospodarskih panogah, saj ženske z enako stopnjo strokovne usposobljenosti za svoje delo v povprečju zaslužijo 10 % manj kot moški.
V Državnem zboru RS je med 90 poslanci le 11 žensk, v vladi pa sta od skupno 15 ministrskih položajev le dve ministrici, na najvišjih uradniških položajih pa je žensk manj kot petina vseh zaposlenih. Isto velja za delež žensk v gospodarstvu. Po podatkih iz leta 2004 je sto najuspešnejših podjetji in gospodarskih družb v Sloveniji vodilo 97 direktorjev in le 3 direktorice.
Ženske so še vedno enkrat več kot moški posvečamo gospodinjskemu delu – delitev dela je izrazito v breme žensk, saj je večino dela, kot je kuhanje, pospravljanje, pranje, nakupovanje in skrb za otroke, ostarele in bolne družinske člane prav v domeni žensk.
Tudi bolniški dopust za nego otrok in ostarelih ali drugih pomoči potrebnih bližnjih večinoma prevzemamo ženske, saj smo šestkrat pogosteje odsotne z dela kot moški. Zaradi staranja prebivalstva je mogoče pričakovati, da bo še slabše, saj bo velik del skrbi za starejše prešel na družino oziroma ženske.
Očetje na žalost še vedno niso upravičeni do očetovskega nadomestila za 75 dni očetovskega dopusta, ki ga lahko izrabijo po izteku porodniškega dopusta matere, ampak jim je v tem obdobju zagotovljeno le plačilo prispevkov za socialno varnost od minimalne plače. Taka ureditev ne spodbuja očetov, da bi očetovski dopust izkoristili v polnem obsegu – tako je leta 2004 le približno 9% očetov izkoristilo očetovski dopust brez nadomestila.
V Sloveniji je skoraj 45% otrok rojenih izven zakonske zveze. Ne narašča le odstotek teh otrok, temveč tudi razvez, saj se je leta 2004 razvezala skoraj vsaka tretja sklenjena zveza.
Spolno nadlegovanje na delovnem mestu je sicer zakonsko prepovedano in sankcionirano, toda praksa kaže, da je nadlegovanja več kot je prijavljenih in torej uradno zabeleženih primerov, saj strah pred izgubo službe in nelagodje zaradi posledic mnogokrat botruje temu, da žrtve nadlegovanje zamolčijo.
Več žensk (11%) je kot moških (7,9%), ki so zaposlene s krajšim delovnim časom, stopnja zaposlenosti za določen čas je pri ženskah višja. V zadnjih letih delež žensk med vsemi brezposelnimi narašča, saj je prestrukturiranje industrijskih panog, kot so tekstilna, usnjarska in obutvena, najbolj prizadela ženske, ki predstavljajo večino zaposlenih v teh dejavnostih.
Še posebej problematično je, da se največje razlike v brezposelnosti med moškimi in ženskami kažejo pri mladih v starostnem obdobju od 15 do 24 let, saj je kar 7% več mladih žensk kot moških brezposelnih. Težava je v tem, da je brezposelna populacija iz leta v leto mlajša.
Zanimiv je podatek, da se zaradi depresije in drugih duševnih bolezni (vedenjske motnje, strah, psihosomatske bolezni) na primarni ravni po zdravstveno pomoč zateče več žensk kot moških, je pa v bolnišnični obravnavi več moških – in to število iz leta v leto narašča. Podatek, da je več samomorov med moškimi (kar štiri krat več) je zanimiv v primerjavi s podatkom, da je poskusov samomorov več pri ženskah.
Ženske tudi bistveno manj časa posvečajo kulturi, rekreaciji, športu, konjičkom in družabnemu življenju (po podatkih iz leta 2002 le 39 minut, moški pa več kot uro). Podatki iz leta 2004 pa kažejo tudi, da imajo ženske dobro uro manj prostega časa kot moški.