Prvič pred vrati Postave
»Ne, ne smemo vsega imeti za resnično, to moramo imeti samo za nujno.« »Žalostna misel,« je rekel K. »S tem postane laž svetovni red.« (F. Kafka, Proces)
21. septembra bo ime stranke Zares prvič zapisano na volilnih listkih širom Slovenije. 86 kandidatk in kandidatov bo pred vami, odločnih in odločenih, da živijo za politiko in ne od politike. Vedo namreč, da gre za veliko preresno zadevo, da bi jo smeli trajno prepustiti samo politikom. V sredici tega časopisa lahko vidite, da prihajajo od vsepovsod, z različnimi življenjskimi zgodbami, znanjem in izkušnjami, a s skupnim ciljem: uveljaviti drugačno politiko, zamenjati stare oblastne navade, gluhe za težave ljudi in slepe za izzive prihodnosti.
Veliko je bilo dima v času zadnje vlade, toliko, da na koncu ognja ni bilo moč več prikriti. Ognja korupcije, klientelizma, ognja strankarskega vmešavanja v gospodarstvo, podrejanja domala vseh nadzornih ustanov, ustvarjanja občutka izrednih razmer in umetnih sovražnikov na vsakem koraku, ognja brezpravja in arogantne brezčutnosti. Ti plameni so obliznili vso Slovenijo. Potem, ko je ta oblast skoraj štiri leta kot gosenica požirala vse okoli sebe, se zdaj pred volitvami spreletava naokoli kot pisan in menda celo ogrožen metulj. Narobe svet. Polaščevalski oblastniki SDS bi zdaj radi govorili samo o prihodnosti, očitno zato, ker jih je sram preteklega početja in stanja sedanjosti. Izogibajo se polaganju računov, saj vedo, da niso upravičili zaupanja in da njihovim novim obljubam manjka temelj – verodostojnost. Po štirih letih načrtnega razvrednotenja zakonov, pravil poštenja in norm spodobnosti, bi radi bili žrtve. Toda, kdo je tu zares žrtev? Tisti, ki so z njihovo pomočjo nezakonito in nemoralno obogateli? Ali tistih 40% ljudi , ki jim s svojimi prihodki brez socialnih pomoči ne uspe preseči praga revščine?! Žrtev takšnega početja je pravna država, brez katere ni v Ustavi zapisane socialne države. In brez obojega ni novega razvojnega sporazuma. Njegovi stebri so partnerstvo – socialno in generacijsko, je trajnostni razvoj, ki upošteva dragocenost in omejenost naravnih virov in z njimi povezanih vode, hrane in energije. Predvsem pa brezmejnost človeške ustvarjalnosti, želje po znanju, rasti in napredovanju.
Ali je torej res nujno, da nam vlada laž, tisto neresnično? Ne. Zato ne bomo obstali pred vrati Postave. Do sem smo prišli zato, da vstopimo in da odpremo okna. Za prepih. Za nove ideje – za novo politiko. Mi smo zares za to. Bodite zares tudi vi!
Uvodnik Zares – državljanski časopis za nove ideje, 15. september 2008