SLO-CRO 0:0 po podaljških, penali sledijo
Tale blog pišem v pričakovanju današnje nogometne veletekme med Domžalami in Dinamom. Samo še fuzbal je manjkal, ob vsem kar sicer spleta toplo-hladne odnose s sosednjo državo od NE Krško, turizma, Hotize, morske meje, domnevnega ali resničnega usklajevanja incidentov na morju, arbitraže, mednarodnih sodišč, Badinterja in še česa zraven. Pa še to, eden od jokerjev Domžal je pravzaprav posojeni igralec Dinama, kar je že več kot zadosti za kakšno obetavno teorijo zarote. En dober gol ali dva domžalčanov bi rešil vse probleme, ampak kaj ko pri Dinamu tega ne razumejo.
Sicer pa močni in čustveni odnosi med sosedi niso nič posebnega. Že nemški sociolog Georg Simmel je ugotovil, da odnosi na velike razdalje predpostavljajo določeno intelektualno razvitost, čutni značaj lokalne bližine pa nakazuje, da smo s sosedi ponavadi v prijateljskih ali sovražnih odnosih in le redko v brezbarvno nevtralnih. Saj je tudi z Italijani in Avstrijci tako, ampak Hrvati so le nekaj posebnega, saj smo tudi živeli v skupni državi. Tudi geografija šteje: Italijani so na opevanem zahodu, Avstrijci na spoštljivem severu, Madžari na tranzicijskem vzhodu, le Hrvatje so na jugu, kar za pro-severozahodne mentalitete ni preveč dobra okoliščina.
K čutnim odnosom z našimi južnimi sosedi je treba dodati še malo »realpolitike« , kot na primer najnovejšo slovensko pobudo o kateri vsi molče in ji zato dvigujejo ceno. Razen seveda Sanaderja, ki se mu je zareklo, da da slovenska pobuda sploh ni pobuda ampak kvečjemu odgovor na hrvaško pobudo, ki jo je Sloveniji poslal že pred dvema letoma. No, če se ne bodo mogli zmenit, kdo je dal pobudo in kdo odgovor, je vsekakor na voljo tudi arbitraža, jaz pa se v izogib nesporazumom razglašam za tistega, ki je to prvi predlagal!
Naš predsednik vlade je tudi pojasnil, da se je v zvezi z najnovejšo pobudo, ki je pravzaprav odgovor, posvetoval s prvaki političnih strank. Z nami v poslanski skupini nepovezanih poslancev ZARES, se pač ni posvetoval, seveda, saj nismo politična stranka, če pa bo prišlo v Državnem zboru do kakšnega glasovanja, pa nam sedmim poslancem s salotejpom prelepijo sive glasovalne tipke, da neinformirani ne bi slučajno napačno pritisnili. Je pa to da se prvi minister ni posvetoval z nami srečna okoliščina, saj tako le mi lahko govorimo o stvareh o katerih morajo drugi molčati.
Če kdo, potem Janša in Sanader vesta, da za razvoj človeške družbe ni pomembno samo tekmovanje in konflikt, kot to misli Mićo Mrkaić, ampak tudi kooperacija ali po naše sodelovanje. In pri tem sta prava mojstra – sodelujeta v vseh oblikah: ko sta bila oba v opoziciji, ko je bil eden na oblasti in drugi v opoziciji, ko sta oba na oblasti, verjamem pa tudi da bosta sodelovala, ko bo jeseni eden od obeh znova v opoziciji, drugi pa še na oblasti, in tudi po letu 2008, ko bosta, vsaj upam, da bo tako, oba znova v opoziciji. Ker sta v tem trenutku oba na oblasti,je to sodelovanje očitno uspešno, čeprav so okoliščine sodelovanja pred volitvami leta 2004 še precej nepojasnjene. Ampak kar je uspešno danes, ni nujno, da bo tudi jutri. Še posebej če se ne bosta mogla dogovoriti, kdo daje pobude in kdo odgovarja nanje. Še enkrat: ponujam se vsaj za mediacijo, če že ne za arbitražo!