Voice & Choice – kratka doktrinarna razprava!
Kateremu pravemu liberalcu ali liberalki ne zaigra srce v radostnem razpoloženju, ko sliši za ti dve magični besedi – za voice & choice. Za glas in izbiro torej.
Vsak liberalec ali liberalka mora nujno zagovarjati takšno obliko skupnega življenja v družbi, v kateri je posamezniku ali posameznici dano, da izrazi svoj glas in da ima možnost izbire. Da se lahko glasno in aktivno izreče o javnih zadevah, da podpre tisto, kar misli, da je dobro, in izrazi nestrinjanje s tistim, kar mu/ji ni všeč. Da voli in da izbira, pa naj gre za življenjski stil, osebne vrednote ali politične opcije.
»Voice« ne pomeni samo izrekanja in opredeljevanja za to ali ono v političnem ali javnem prostoru, pomeni tudi aktivno delovanje in angažiranost – organiziranje, demonstriranje, prepričevanje, prerekanje, pomeni interakcijo z drugimi, pomeni ustvarjanje javnosti, odzivnost, pomeni zainteresiranost v primerjavi z apatijo in umikom oziroma izhodom. Tako kot tudi »choice« ne pomeni samo izbire iz bolj ali manj bogate solatne mize, ki jo aranžirajo drugi, pač pa implicira soustvarjanje pogojev in okoliščin, v katerih je realna izbira med različnimi opcijami sploh možna. »Choice« je zato tako rekoč »notranje povezan« in soodvisen z »voice« – če ni slednjega, lahko izbiraš samo tisto, kar ti ponujajo drugi.
Ampak, kot se pogosto zgodi v življenju, se lahko najbolj plemenita politična in celo nazorska merila in vrednote spremenijo v svoje nasprotje. Tako je tudi s »voice« in tako je tudi s »choice«. Da glasu, ki ga tako častimo, ne bomo slišali samo kot stokanje trpinčenih, depriviligranih, da ga nam ne bo treba poslušati kot glasu obupa iz koncentracijskih taborišč, nelegalnih zaporov na pravno nedefiniranih ozemljih, kot glas iz begunskih taborišč, kot glas stradajočih in umirajočih soljudi. In da se izbira, ki jo zagovarjamo, ne bo sprevrgla v izbiro, s katero je bil soočen Candide v znamenitem Voltairovem delu, ko so mu, navajam po spominu, naložili, da lahko izbira med tem, da gre sedemkrat skozi šibe kordona vojakov, ali pa da ga takoj usmrtijo. In izbral je seveda prvo opcijo in ko je prišel prvič skozi, je padel na kolena in prosil, da mu takoj pošljejo kroglo v glavo!
Če hočemo danes v globaliziranem svetu še verjeti in delovati za glas in izbiro, moramo torej najprej poslušati glas tistih, ob katerih obnemimo, bodisi zaradi nemoči bodisi zaradi ignorance, in izbirati tako, da s svojo izbiro ne bomo drugih prikrajšali za kakršno koli možnost izbire. Da tistim, ki so brez glasu in brez izbire omogočimo možnost izhoda! Torej se moramo boriti za glas drugega in za možnost izbire, ki jo imajo drugi ljudje.