Razmislek o članstvu v Liberalni internacionali
Stranka Zares ima v Liberalni Internacionali (LI), organizaciji, ki združuje 67 liberalnih strank vseh celin, status opazovalca. Med polnopravnimi članicami LI je tudi Liberalna Demokracija Slovenije. LI je na svojem nedavnem kongresu za enega izmed podpredsednikov imenovala tudi trenutnega predsednika Hondurasa Roberta Michelettija. Predsednik LI Hans Van Baalen je to imenovanje navdušeno pozdravil in ga utemeljil s hvalnico Michelettiju, njegovemu “pogumu pri omogočanju demokratičnega volilnega procesa v Hondurasu”. Roberto Micheletti ni postal predsednik Hondurasa na demokratičnih volitvah, temveč je funkcijo prevzel avtomatično, kot prdsednik parlamenta, po posegu vojske in aretaciji ter izgonu demokratično izvoljenega predsednika Manuela Zelaye 28. junja 2009. “Ustavna kriza” , ki je pripeljala do vojaškega udara, se je v Hondurasu začela spričo predsedniške pobude za posvetovalni referendumu o nekaterih ustavnih vidikih, predvsem o možnosti ponovnega mandata oziroma pravice do ponovnega kandidiranja predsednika ( ki ga Hunduraška ustava sedaj onemogoča). Ker ima vojska, po tisti isti ustavi, tudi pristojnosti policije oz. ministrstva za notranje zadeve, je s silo odstavljeni predsednik Manuel Zelaya, liberalec levo-populistične orientacije, ki je razvijal dobre odnose z Nikaragvo Daniela Ortege in Venezuelo Huga Chaveza, vojski naložil tehnično izvedbo posvetovalnega referenduma.
Referendum je bil namenjen zgolj spodbujanju parlamentarne razprave o ustavnih reformah in ni bil zakonodajen oz zavezujoč.
Honduraška ustava sicer kategorično prepoveduje spremembe nekaterih členov (med drugim tudi spremembo sedanjega ustroja vladanja in trajnosti mandatov). Zelaya je ocenil, da je potrebno ustavo, ki je v marsičem anahronistična in nedemokratična, reformirati, in sicer v parlamentu, kjer je potrebna dvotretjinska večina, po predhodnem posvetovalnem referendumu. Ta poskus so preprečli z vojaško silo. Vojska je predsedniško mesto predala predsedniku parlamenta Robertu Michelettiju, napetost je eskalirala in dugi najrevnejši državi Latinske Amerike sta grozila splošen upor in državljanska vojna. Do tega scenarja ni prišlo, ker so vojaški puč obsodili vsi; tudi ZDA, Organizacija ameriških držav in EU. Micheletti, do nedavno Zelayev strankarski kolega, je po glasovanju v parlamentu, sprejel vlogo začasnega predsednika in nato je, pod pritiskom ZDA in mediacijo Brazilije in drugih držav, sprejel pogajanja pri iskanju kompomisa z nasprotno, Zelayevo stranjo. V Hondurasu je politični establishment preizkusil samozaščitni manever za nevtraliziranje poskusov globljih političnih in družbenih sprememb v tistih latinsko-ameriških državah, kjer niso še na oblasti levo usmerjene vlade.
Zaščita ustavnega reda,(ki je še daleč od demokratične vzdržnosti) , na katero se sklicujejo vojska in Michelettijevi podporniki, je le krinka za katero se artikulira politika čuvajev neoliberalne ideološke paradigme v Latinski Ameriki. Pri tem ima očitno podporo LI. Imenovanje Michelettija za enega od njenih podpredsednikov to dokazuje.
Menim, da bi, ob navedenih dejstvih, morali v Zares resno premisliti o tem ali sodi naša stranka v takšno internacionalo. Osebno imam o tem resne dvome.