Kakšna naj bo v prihodnje ureditev Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije?
Parlamentarni odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo v sredo, 7. novembra 2007, obravnaval predlog novele zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, ki jo je v zakonodajni postopek vložila poslanska skupina Zares in ki predvideva povečanje zneska za članstvo v omenjeni zbornici (na 355 evrov). Z zvišanjem spodnje meje oziroma zneska katastrskega dohodka, ki predstavlja pogoj za obvezno članstvo fizične osebe v KGZS, bi dosegli, da bi članstvo dejansko zajelo le tiste fizične osebe, ki v pomembnem obsegu opravljajo kmetijsko, gozdarsko ali ribiško dejavnost, je na današnji novinarski konferenci pojasnil prvopodpisani pod novelo zakona o KGZS Alojz Posedel.
S takšnim “zvišanjem praga” bi se po njegovih besedah tudi zagotovila ohranitev reprezentativnosti zbornice in zadostnega števila članov, kar bo KGZS omogočilo resnično neodvisno in strokovno izvajanje nalog.
Predsednik Civilnega združenja za nadzor nad institucijami Boris L. Kurent pa je predstavil peticijo s 6.000 podpisi za spremembo zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, s katero bi ukinili obvezno članstvo.
Kot je poudaril, v združenju v zadnjih letih beležijo številne kritike na račun obveznega članstva v zbornici. Že septembra 2006 so zato vložili ustavno pobudo, v kateri se sklicujejo na določbe ustave o svobodnem združevanju, vendar pa ta pobuda doslej še bila rešena.
Poslanec Alojz Posedel je – zaradi nezadovoljstva z načinom organiziranosti in delom KGZS, ki ga izraža vse večje število članov zbornice, kmetijskih interesnih združenj in nevladnih organizacij , predstavil tudi pobudo za anketo o prihodnji ureditvi KGZS.
Anketa bi po njegovih besedah morala vsebovati vprašanja o tem, kakšen način organiziranosti kmetje sploh potrebujejo, ali bi moralo biti članstvo v zbornici prostovoljno ali obvezno, kakšen nabor storitev bi morala ponujati zbornica ipd.