Biščak in Juri o Janševi zapuščini
Včeraj objavljeni intervju predsednika stranke SDS Janeza Janše za Slovensko tiskovno agencijo oziroma nekatere navedbe sta danes komentirala sekretar stranke ZARES – nova politika Bogdan Biščak in poslanec Franco Juri.
Posnetek s tiskovne konference
Kot je uvodoma dejal Biščak, se je v povezavi s t. i. delavskimi upori oglasil človek, ki je “po našem mnenju eden najbolj odgovornih za situacijo, ki smo ji trenutno priča v državi in podjetjih, med drugimi tudi v Muri ter Gorenju.” Biščak je ob tem ponovil besede Dimitrija Rupla, ki je o Janezu Janši pred leti dejal, da “je nesramen in brezobziren demagog, ki ne izbira sredstev.” Izjemno žalostno je, da največja opozicijska stranka v času finančne in gospodarske krize nesrečo delavcev uporablja za nabiranje političnih točk, je poudaril Biščak ter nadaljeval, da Janez Janša pozablja na stvari, ki so bile v času njegove vlade narejene, pa tudi na tiste, ki niso bile narejene.
Po njegovih besedah poročilo Računskega sodišča, ki je bilo predstavljeno v četrtek, 24. septembra 2009, kaže na dejstvo, da kašče, na katere se Janez Janša sklicuje, niso bile polne, ampak je njegova vlada pustila za seboj dediščino 43,3 milijona evrov primanjkljaja (v letu 2008). Prav tako Janša pozablja, da je Virantova plačna reforma stala državo v letu 2009 kar 380 milijonov evrov. Janševa vlada ni izvedla niti ene strukturne reforme, je poudaril Biščak, ob tem pa izpostavil, da ta vlada v enem letu izvaja že dve strukturni reformi: zdravstveno in pokojninsko.
Dalje sekretar stranke ZARES – nova politika poudarja, da Janez Janša pozablja na kadrovske poteze njegove vlade, ki niso imele razloga, saj so podjetja poslovala uspešno, na primer Hit, Petrol in Luka Koper. Pozabiti pa ne smemo tudi tega, da je Slovenija v obdobju 2004-2008 postala velika neto dolžnica, saj je iz 8,8 milijonov evrov presežka pristala pri 9,8 milijardah dolga, je dodal Biščak, ki je spomnil tudi na to, da so bile prav v mandatu Janše velike vsote denarja vložene v menedžerske prevzeme. Ob tem, ko Janez Janša izraža kritike glede razmer v Muri, v štiriletnem mandatu ni storil prav ničesar, da bi te razmere skušal izboljšati, saj kljub desetletnim težavam v Muri ni storil ničesar, prav tako pa tudi v širšem smislu za Prekmurje ni storil ničesar, je še povedal Biščak.
Poslanec Franco Juri se je najprej osredotočil na izjave predsednika največje opozicijske stranke glede sindikatov. Poudaril je, da si je Janša dovolil zlorabo težke situacije v Sloveniji in frontalno napadel sindikate iz motiva maščevanja, ker so sindikati v času Janševe vlade preprečili sprejem enotne davčne stopnje. Takratne negativne reakcije sindikatov so bile utemeljene, kot se je kasneje izkazalo pri dveh državah, ki sta jo sprejeli; Estoniji in Slovaški. Drugi motiv pritiska na sindikate pa je po besedah Jurija radikalizirati njihovo delovanje in privesti do čim večje zmede in neurejenosti v državi. Juri je poudaril dejstvo, da so vsi SDS-ovi predlogi ves čas skrajno neoliberalni in v korist kapitala oziroma najbogatejših. To je bilo razvidno iz reforme dohodnine in tako je tudi danes, ko SDS predvsem izpostavlja znižanje davkov, je dejal Juri. “SDS ni na strani delavstva, ampak skuša bistveno škodovati tistim ukrepom, ki omogočajo preživetje najbolj prizadetim slojem. Njihovi predlogi so zgolj v prid kapitala in ne delavstva,” je dodal Juri.
Bogdan Biščak in Franco Juri sta pokomentirala tudi izjavo Janeza Janše v zvezi z Resolucijo o totalitarizmu, za katero je Janša povedal, da je slovenski parlament edini v Evropi, ki jo je zavrnil. Kot je pojasnil Juri, nihče omenjene resolucije ni zavrnil, parlament se je z dokumentom le seznanil, ob omenjanju zavrnitve dokumenta pa gre znova za zavajanje in manipulacijo Janeza Janše. Prav tako Janša manipulira pri tem, ko govori o odnosih med Slovenijo in Hrvaško ter pri tem, ko govori o diskreditacijah in likvidacijah, še posebej v primeru državne tožilke Barbare Brezigar, ki naj bi bila po njegovih besedah trenutno v fazi diskreditacije. Povsem podobna manipulacija in zavajujoče trditve ter odkrito podcenjujoč odnos do javnosti Janeza Janše pa se nanaša tudi na vojne zakone oziroma na njegove izjave o diskriminatornem odnosu sedanje vlade do otrok, žrtev vojnega nasilja.