Cveta Z. Oražem o preoblikovanju Vzajemne in ministrovi pasivnosti
Zadeva v zvezi s preoblikovanjem Vzajemne postaja stalnica v delu Državnega zbora in to na način ponavljajoče se obravnave pod časovnimi pritiski, z neverjetnimi proceduralnimi in poslovniškimi telovadbami in ob stalni grožnji, da se bo zgodilo velikansko oškodovanje skoraj milijona vključenih zavarovancev. Tako je bilo že v lanskem letu, ko smo po velikih mukah v marcu sprejeli Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je zgolj na nek način podaljšal čas za ureditev preoblikovanja Vzajemne. Tako 3. člen, ki govori o pogojih za preoblikovanje vzajemne družbe določa, da se morebitno preoblikovanje družbe za vzajemno zavarovanje uredi z zakonom. Drugi odstavek pa določa, da takšen zakon uredi kriterije, pogoje in postopek morebitnega preoblikovanja družbe vzajemno zavarovanje v delniško družbo, opredeli pravice zavarovancev, ki so bili člani družbe, zagotovi enake pravice zavarovancem ter določi pravice ustanovitelja družbe za vzajemno zavarovanje. Iz te določbe je povsem jasno razvidno, da ZZVZZI terja obstoj posebnega zakona, ki uredi preoblikovanje Vzajemne v delniško družbo. Očitno je, da je problematika sistema dodatnega zdravstvenega zavarovanja izjemno zapletena ,saj je pri nas to postal pravzaprav splošen prispevek za zdravstveno zavarovanje.
Takšen zakon, ki bi zavaroval lastninske pravice zavarovancev in ustanovitelja, to je Zavoda za zdravstveno zavarovanje, bi vlada morala pripraviti v roku 1 leta. Minister Bručan žal ni uspel v letu dni pripraviti te spremembe, zato ga je prehitela skupina poslancev, in pred Vlado vložila Zakon, ki bi stvari uredil na popolnoma drugačen način. S to zamudo je Vlada ponovno povzročila nemalo težav in proceduralnih zapletov. S tem je Vlada naredila hudo napako v smislu neizpolnjevanja obveznosti in zamujanja rokov, ki si jih je sama določila.
Tako je Vlada zakon vložila v proceduro šele konec meseca aprila, po nujnem postopku. Po poslovniku državni zbor v primeru, da je vloženih več predlogov zakonov, ki urejajo isto družbeno razmerje najprej obravnava predlog zakona, ki je bil posredovan kot prvi, nato pa po vrstnem redu posredovanja dalje. V tem primeru je bil prvi posredovan predlog zakona o preoblikovanju Vzajemne predlagateljev poslancev SNS. Na podlagi Poslovnika lahko matično delovno telo v primeru, da Vlada predloži zakon po nujnem postopku, sklene, da bo v okviru dnevnega reda obravnaval oba predloga zakona, ki urejata enako družbeno razmerje po določbah poslovnika po nujnem postopku. Na ta način se namreč omogoči obravnava predloga zakona na prvi naslednji seji Državnega zbora. Skratka iskanje rešitve je bilo močno zapleteno, kar je povzročila Vlada sama. Pravi manevri so potrebni, da ob tako različnih konceptih vsebine zakonov oblikovan dober in kakovosten zakon – hibrid, kot se imenuje na tak način sprejet zakon.
Vladni predlog zakona tako ureja možnost statusnega preoblikovanja Vzajemne. Določeni so kriteriji, pogoji in postopki preoblikovanja ter pravic ustanovitelja in upravičencev v primeru takšnega preoblikovanja. Zakon naj bi upošteval določbe Zakona o zavarovalništvu, Zakona o gospodarskih družbah in Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
Zakon predvideva zelo visok oziroma višji kvorum 75% in pa višjo večino 90% za sprejem sklepov o preoblikovanju za pripravo in sklic skupščine vzajemne, ki bo sprejemala odločitve. O preoblikovanju pa mora dati soglasje tudi agencija. Zakon določa opredelitev deleža Zavoda za zdravstveno zavarovanje kot ustanovitelju. Po zakonu namreč dokler Vzajemna posluje kot družba za vzajemno zavarovanje, se delež ustanovitelju ne vrača. V kolikor pa pride do preoblikovanja, je potrebno delež vrniti pred registracijo nove družbe.
Vzajemna, ki je bila ustanovljena na podlagi posebnega zakona kot vzajemna družba nudi poceni zavarovanje, ki naj ne stremi k donosu kapitala, ampak k nizki ceni storitve. V tujini je vzajemna oblika povsem delujoča pravna oblika, ki se obnese tudi v tržnih mehanizmih. Podatki Mednarodnega združenja vzajemnih zavarovalnic( AISAM) kažejo, da je v Evropi od 1847 življenjskih zavarovalnic kar 68 odstotkov organiziranih kot vzajemnih in od 5076 neživljenjskih kar 72 odstotkov vzajemnih; v celoti je tako od omenjenih 7180 evropskih zavarovalnic kar 68 odstotkov organiziranih kot vzajemne. Vzajemne zavarovalnice so najbolj razširjene v Skandinaviji, kjer vodita s 44 oziroma 37 odstotki zbranih premij med vsemi premijami Finska in Švedska, s 34 in 32 odstotki pa jima sledita Francija in Nemčija. Slovenija je z 19 odstotki premij, zbranih pri vzajemnih zavarovalnicah, v evropskem povprečju.
S preoblikovanjem Vzajemne v delniško družbo lahko pride tudi do odtujitve sredstev Vzajemne, kar bi dolgoročno lahko pomenilo podražitev storitev za zavarovance.
Zato želim izpostaviti, da bi bilo morebitno preoblikovanje Vzajemne po sprejemu tega zakona, ki bi odpravilo njen vzajemnostni način organiziranosti, v nasprotju z javnim interesom. Sam sprejem zakona in preoblikovanje Vzajemne pa vlade nikakor ne odvezuje, da ne bi v prihodnje ustrezneje uredila sistema zdravstvenih zavarovanj, na kar nas opozarja tudi napotilo Evropske unije.
Zakonu, ki ga moramo sprejeti v skladu z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ne moremo nasprotovati, pomembno pa je poudariti, da bi morala vzajemnost, ki je bila poglavitni cilji ustanovitve Vzajemne zavarovalnice in tudi i v nadalje ostati njen prvenstveni namen.