Franco Juri podprl zdravo ambicioznost novega ministra
Na današnji 22. izredni seji Državnega zbora (cel magnetogram je dostopen tukaj) je Franco Juri podprl kandidata za novega ministra za zdravstvo in se zahvalil ministru Miklavčiču za opravljeno veliko delo in etični pristop in držo do ključnih vprašanj zdravstva.
(objavljamo nelektoriran magnetogram stališča poslanske skupine Zares)
FRANCO JURI:
Hvala za besedo, gospod podpredsednik.
Tudi jaz, tako kot naša poslanska skupina, bom podprl dr. Dorjana Marušiča, kajti ga poznam kot sposobnega strokovnjaka, ki ima tudi veliko izkušenj. Navsezadnje je bil državni sekretar in je neposredno spoznal sistem delovanja tega zdravstvenega organizma in prihaja kot človek, ki je spoznal tudi politični prostor v Sloveniji in se zaveda realnih možnosti, ki jih ima. Najbolj mi je bilo všeč pri njegovih predstavitvah prav ta skromnost. Gospod Marušič je na zdrav način ambiciozen, kajti želi vzpostaviti sistem zdravstva, ki bo kompatibilen z načelom močnega in kvalitetnega javnega zdravstva. Hkrati pa opozarja na vse objektivne okoliščine in na vse objektivne težave, ki resno lahko ovirajo ne samo nadaljnji razvoj, ampak tudi reformo, pričakovano reformo našega zdravstva.
Ob tem bi se tudi jaz zahvalil ministru Miklavčiču za opravljeno delo. Jaz mislim, da prav njegov etični pristop in njegova etična drža do ključnih vprašanj zdravstva je šola za vse. Upam, da bo v tem smislu in sem prepričan, da bo v tem smislu tudi dr. Marušič nadaljeval po isti poti, čeprav ima drugačne poglede in drugačne pristope. Verjetno ne bi bilo realno pričakovati samo nadaljevanje nekega dela, ampak tudi poizkus, da temu delu doda nekaj osebnih poant. Dorjana Marušiča v Kopru poznamo zelo dobro in ga tudi cenimo, kot smo cenili njegovega brata Andreja Marušiča, ki je bil vrhunski strokovnjak v psihiatriji, kot cenimo tretjega brata Dragana Marušiča, vrhunskega matematika, skratka ni nobenega dvoma, da prihaja iz okolja, kjer je zdrava ambicija po izboljšanju sistemov nekaj stalnica in nobenega dvoma ni, da se bo kot minister v tej smeri tudi potrudil in angažiral. Ob tem seveda v vseh pogovorih smo v Poslanski skupini Zares skušali obdržati tudi lastno kritično distanco do nekaterih pogledov, postavljali smo vprašanje, včasih tudi nadležna, predvsem z namenom, da bi ga stalno in odločno opozarjali na kompas, ki nas vodi tudi pri vprašanju zdravstva. In to je, da se ne umaknemo iz ključnega, iz ključne zahteve po boljšem javnem zdravstvu. Javno zdravstvo je tudi za nas dogma, zdrava dogma, to pomeni dostop vsakemu državljanu do dobrega, kvalitetnega in tudi decentraliziranega javnega zdravstva. Prav v tej zamisli, ki jo je opisal dr. Marušič, je potrebno doseči strokovno sodelovanje in tudi povezanost celotnega nacionalnega zdravstvenega sistema, jaz vidim jamstvo, da se bo delalo hkrati pri decentralizaciji in povezovanju. In ta dva pojma seveda nista nekompatibilna. Prihajam iz okolja, iz primorske, kjer je veliko odprtih vprašanj in tudi veliko pričakovanj, ki se niso uresničila do zdaj, kajti se vsi zavedamo, da se nahajamo v hudi objektivni situaciji, da denarja za marsikaj kar bi potrebovali, ni, primanjkuje, in zato tudi od dr. Marušiča Primorska pričakuje, tako kot druge slovenske regije, posebno pozornost, da za tiste potenciale, ki že obstajajo in pri katerih je treba samo zagotoviti nekaj dodane vrednosti.
Bom dal nekaj primerov. Izolska bolnišnica, ki si prizadeva za to, da bi bila kardiologija javno priznana ne samo s koncesijo privatni firmi, ampak da bi bolnica Izola postala za regijo eden tak zanimiv gravitacijski pol seveda v tesni navezavi in v strokovni povezavi z Ljubljano. Prej je bilo že omenjeno s strani kolega Brulca onkologija v Šempetru, v Novi Gorici. Za to si prizadevajo že dolgo, je veliko usposobljenih strokovnjakov in je treba samo malo premikati zadeve in prebiti logiko centralizacije in monopolnega ravnanja v nekaterih, zato da bi se to uresničilo, da to pričakovanje uresničilo tudi v Šempetru. Torej, upam in posredujem to sporočilo ministru, naj dokonča to pot in naj omogoči dejansko situacijo, v kateri ne bo treba bolniku, pacientu, ki bolujejo po hudih boleznih, da potujejo v Ljubljano za tisto osnovno nego, ki bi jo lahko dobili tudi doma. Isto velja tudi za bolj banalne med vrsticami, navednicami probleme, vprašanja recimo za dializo, dialitični centri. Enega pričakujejo v Zgornjem Posočju, v Kobaridu in seveda tudi na tem upam, da se bo marsikaj rešilo. Kolega Klavora, verjetno pozna to situacijo, prihaja iz tistih logov in večkrat sem slišal in čutil pričakovanja ljudi, da bi vendarle to osnovno oskrbo imeli zagotovljeno v krajih, kjer prometna infrastruktura ni najboljša in prav, zaradi tega bi bilo bolj racionalno, če bi poskrbeli za to.
Drugo vprašanje, s katerim se v Poslanski skupini Zares ukvarjamo te dni, smo dali pobudo in smo tudi uspeli spraviti skupaj nekaj strokovnjakov je večja pozornost za tiste kategorije, segmente bolnikov, ki so morda tudi, zaradi objektivnih okoliščin mesto precej zapostavljeni. Govorim o starejših pacientih in tudi o takih, ki zbolijo za boleznimi, ki so še vedno identificirane kot vmesne, niso jasno opredeljene. Znotraj duševnega zdravljenja je veliko takih, za katere ne vedo, ali bi živeli v domu upokojencev, doma ali v bolnišnicah. To so bolniki z Alzheimerjevo boleznijo in drugimi oblikami progresivne demence ter podobnimi problemi. In prav v zvezi s tem bomo ministra Marušiča še enkrat opozorili na vprašanje, ki ga na ministrstvu že poznajo in na tem delajo, da bi se v okviru nacionalnega programa za duševno zdravljenje posebno poglavje namenilo tudi tem bolnikom, s čimer bi v Sloveniji vzpostavili tako infrastrukturo, ki bi bila primerljiva z najboljšimi praksami v drugih državah Evropske unije.
Skratka, paleta vprašanj je zelo široka in se zavedamo, da ni lahko izvedljiva. Kljub temu, če bomo vztrajali na prioritetah dobrega javnega zdravstva, mislim, da bomo pri tem tudi uspeli.
Vprašanje Zdravniške zbornice. Menim, da je treba spoštovati, ohraniti in podpreti strokovno avtonomijo zdravnikov. In Zdravniška zbornica je mesto, kjer se zdravniki vsekakor samoorganizirajo, vendar to ni edino jamstvo za to, da bo prevladala strokovnost in da bodo kriteriji, ki niso nujno cehovski, ki niso vezani samo na interese ene kategorije, prevladali tudi pri oblikovanju zdravstvene strategije. Zato upamo, da bo prišlo do različnih akterjev, ki bodo v medsebojni sinergiji dejansko omogočili strokovni pristop do vseh vprašanj.
Glede koncesij. Mislim, da tudi pri nas ni nobenih adverzij oziroma predsodkov do koncesij. Tam, kjer je koncesija koristna, naj se jo omogoči, seveda, ampak potrebna je analiza, koliko, kako in predvsem debirokratizacija zdravniškega dela; to je treba doseči.
Sam sem bil večkrat soočen s konkretnimi problemi zdravnikov koncesionarjev, ki se s tem ukvarjajo, ki opozarjajo, da žal pretirana birokratizacija jemlje zdravnikom in tudi drugim zdravstvenim delavcem možnost, da bi opravili svoje delo v tistem času, ko ga morajo opraviti, ne da bi ure in ure izgubljali za dopolnitev dokumentov oziroma pisanje raznoraznih dokumentacij. Tudi pri tem bo treba poiskati nek modus vivendi med nadzorom, ki je še kako potreben in učinkovitostjo zdravniškega dela, ki je zdaj močno obremenjen zaradi te birokracije. In tudi tukaj upam, da bo minister učinkovit, da bo dejansko olajšal vsem zdravnikom, tudi tistim s koncesijami, delo in ponudbo, ki jo lahko ponujajo bolnikom, kot komplementarni del javnega zdravstva seveda.
Torej, če povzamem in zaključim ta nagovor ministru in tudi podporo ministru, pričakujem, da se bodo nadaljevala prizadevanja za izboljšanje javnega zdravstva, pri tem lahko računa na pomoč vseh nas v Poslanski skupini Zares, tudi takrat ko bo pri rebalansih in proračunih treba zagotoviti sredstva za javno zdravstvo. Morda je to ključni problem in mislim, da se tega zavedamo vsi, ne glede na politično, strankarsko, ideološko opredeljevanje. Vsaj iz te razprave je čutiti, da imamo, vsaj pri zdravstvu nek skupni, imenujmo ga kar nacionalni, jaz bi pa rekel človeški interes in da tukaj ni nujno, da se razhajamo samo zato, da bi dokazovali nesposobnost te ali tiste vlade.
Dr. Dorjan Marušič je, bi rekel, on je strokovnjak, ni ideološko ali strankarsko togo, ozko opredeljen in menim, da za tak resor je takšna izbira in takšna odločitev vsekakor primerna.