Golobič na seji DZ o razvojnih vlaganjih
Gregor Golobič, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, je k drugi točki na 18. izredni seji povedal sledeče (objavljamo grobo lektoriran magnetogram):
Izzvala me je izjava predstavnika predlagatelja v uvodnem nastopu, ki je bila mišljena kot kritika. Sam se ne želim nanjo odzvati na tak način. Rečeno je namreč bilo, da v gospodarstvu traja stanje, ali pa je lansko leto zaznamovalo stanje, v katerem so podjetja predvsem čakala na to, da se avtomatično vrnejo stara naročila, medtem, ko naj bi vlada investirala predvsem v neperspektivna podjetja. Z nekaj dejstvi želim ponazoriti da je vlada vendarle v preteklem letu naredila nekaj pomembnih premikov, ki sami po sebi ne bodo dali rezultatov, ker gre za premike, to je vsakomur jasno, kjer ni mogoče računati na kratkoročne učinke, če ne bodo ti koraki v naslednji, v isti smeri storjeni tudi v letošnjem, prihodnjem in še nadaljnjih letih.
Izdatno se je povečalo vlaganje države v raziskave in razvoj. V kriznem letu 2009 je bilo res mogoče govoriti o velikih premikih, ki pa, kot sem rekel, če ne bodo sledili enako kontinuirano tudi v naslednjih letih, ne bodo dali pravih rezultatov. Tako je naše ministrstvo z razpisom 22 milijonov evrov omogočilo 200 mikro, malim in srednje velikim podjetjem, da lahko v teh težkih časih, zaostrenih, ko sami lahko manj investirajo, s sofinanciranjem države – brez angažiranja, mimogrede, evropskih sredstev – za to, da bi bil postopek bolj enostaven, da so lahko tudi ta mala podjetja brez posredniških podjetij prijavila na razpise; vemo, da so ti, ko gre za evropska sredstva, zelo zapleteni; da lahko izpeljejo svoje razvojne projekte, nove produkte, postopke, tehnologije. Prav tako je bilo na našem ministrstvu, preko Agencija TIA plasiranih 26 milijonov evrov za strateške raziskovalne razvojne podjetje večjih podjetij in konzorcijev z manjšimi podjetji, tako imenovani SRRP razpis, s tem smo porabili vsa evropska sredstva, ki so bila v preteklosti namenjena za to področje. Zelo podobna je slika tudi na Ministrstvu za gospodarstvo, ki je s povečanjem s 50 na 109 milijonov evrov za razpis RIP, za razvojno-investicijske projekte, odprlo veliko število zahtevnih in ključnih razvojnih projektov v najbolj naprednih slovenskih podjetjih. Prav tako je za zaključevanje projektov izvedlo razpis de minimis v višini nekaj čez 20 milijonov evrov. Mi smo povečali tudi sredstva za znanost, za raziskovanje, ki se dogaja v institucijah znanja in se financirajo preko ARS-a, in tudi povečali sredstva, ki gredo za raziskovalno opremo na univerzah, ki so v tem smislu zelo podhranjene. Prav tako smo na področju znanosti porabili v lanskem letu oziroma angažirali vsa evropska sredstva, ki so bila na razpolago – nekaj z investicijami, kot je medicinska fakulteta v Mariboru, nekaj za investicijo, ki je politehnika, torej nova fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani, skupaj s fakulteto za računalništvo, predvsem pa z razpisom za center odličnosti. Gospod Pukšič je danes, pri prejšnji točki dnevnega reda, omenil centre odličnosti – ni šlo za 180, ampak za 80 milijonov evrov oziroma 84 je bilo razpisanih, 77 je bilo razdeljenih za 8 centrov odličnosti, kjer so nosilci vodilne raziskovalne ustanove v Sloveniji, vendar smo postavili za pogoj, da morajo vključevati v svoje projekte konzorcije tudi podjetja, obvezno, in v povprečju je v vsak tak konzorcij vključenih skoraj 10 podjetij, se pravi več kot 50, približno 60 podjetij, ki prihajajo iz vse Slovenije, in so najbolj inovativno aktivna podjetja, so vključena v ta razpis oziroma ta projekt in bodo odločala o tem, kako bodo ta sredstva s strani znanosti porabljena. Teh sredstev ni bilo mogoče dati gospodarstvu neposredno, ker bi šlo za nedovoljeno državno pomoč.
Nadaljujemo ta projekt deloma z instrumentom, ki ga je dopoldan omenil tudi minister Križanič – z angažiranjem sredstev sukcesijskega sklada na povraten način preko institucij, ki imajo instrumente za to, slovenskega podjetniškega sklada, SID razvojne banke verjetno. Prav tako pa edina evropska sredstva, ki so na tem področju ostala, so sredstva v višini 180 milijonov evrov za gospodarska središča, ki jih ima Ministrstvo za gospodarstvo; to že vodi postopke kako jih učinkoviteje porabiti, znotraj njih iščemo tudi prostor za oblikovanje kompetenčnih centrov s poudarkom na inovativnem gospodarstvu in z idejo, kako vsebinsko nadgraditi idejo iz prejšnjega mandata o gospodarskih središčih, da to ne bodo samo zidovi in ceste okoli njih, ampak konkretna razvojna dejavnost.
Prav tako je Slovenija v prejšnjem letu naredila nekaj korakov, ki so jih odlagali dolgo obdobje. Ne samo, da smo po dolgem odlaganju ratificirali odločitev o statusu Slovenije kot opazovalke v Evropski vesoljski agenciji, Vlada je sprejela tudi sklep o Sloveniji kot sodelujoči državi – ta sporazum bom podpisal v petek. Sporazum je pomemben, saj vsa članarina, vse, kar Slovenija plača v to Evropsko vesoljsko agencijo, pride nazaj v obliki naročil za slovensko gospodarstvo. Zato države, ki nimajo gospodarstva, ki bi bilo tu kompetitivno, ne morejo postati članice. Slovenija je s tem dobila neko priznanje in dobra slovenska podjetja bodo poslej lahko konkurirala – doslej so bila pa izključena, in tu ne gre samo za Galileo, gre za realne gospodarske projekte. Enako velja za članstvo Slovenije v CERN-u, kjer imamo dobra, kvalitetna podjetja, če omenim samo Instrumentation Technologies iz Nove Gorice ali pa Cosylab, ki doslej niso mogla priti zraven pri teh projektih, ker so bila diskriminirana, saj Slovenija ni bila članica.
Prav tako je Slovenija aktivno naredila odločne korake pri vključitvi našega gospodarstva in raziskovalnih institucij v projekt izgradnje velike evropske infrastrukture, 34 takoimenovanih projektov FAIR. O tem teče razprava znotraj gospodarstva in institucij znanja, kjer imamo dovolj fizične mase, da smo lahko uspešni in da bo denar dobro naložen. Vlada pa je že sprejela sklep o tem, da se Slovenija vključi kot 1-odstotna solastnica v projekt izgradnje FAIR, ki ga je podprla tudi prejšnja vlada. Ta Vlada je zagotovila sredstva za to in tudi sprejela vse druge korake, ki so pomembni za to, da bo ta vložek izplačan ne v denarju, ampak v obliki raziskovalnih in tehnoloških storitev, ki jih nudijo naša podjetja.
Seveda je za strukturne premike potreben čas. V visokem šolstvu načrtujemo precej korenite reforme v smislu ustvarjanja okolja, v katerem bo moč doseči višjo kvaliteto znanja in v katerem bo v večji meri odgovorjeno na izzive, ki jih pred visokošolsko sfero prinaša tudi razvoj gospodarstva, tudi v kontekstu velikokrat omenjenega trajnostnega razvoja. Tu računamo v nadaljevanju na resno debato, ki smo jo pričeli tudi v Državnem zboru, o nacionalnem programu razvoja visokega šolstva.
Prav tako bi znotraj uprave želel to kritično poanto, kakorkoli je bila mišljena, uporabiti kot argument za to, da se pri spremembah operativnih programov – vemo, da nekateri projekti verjetno zaradi težav pri umeščanju v prostor ne bodo mogli biti realizirani v času, ki je še na razpolago, gospod Bogovič je o tem govoril -, sredstva pravočasno, preden nepovratno propadejo, prerazporedijo na raziskovalno-razvojne projekte, ki omogočajo dolgoročno kvaliteto, vzdržnost in trajnostni razvoj, brez katerega si težko predstavljamo Slovenijo, ki bo lahko izplačevala višje plače. Tega ne bo brez tega, da bo večje število končnih izdelkov z višjo dodano vrednostjo nastajalo v slovenskem gospodarstvu.
Skratka, po tem, ko je Slovenija 20 let, da ne bo nesporazuma, 20 let ohranjala vlaganja v raziskave in razvoj na 0,6% BDP, od časov, ko je področje znanosti pokrival republiški sekretar za znanost dr. Frlec, se ni zgodil noben odločilni premika. Tista vlaganja, povečanja takrat iz 0,3 na 0,6 odstotka, so povzročila, da je Slovenija imela potencial, s katerim je lahko konkurenčno stopila na poosamosvojitveno pot. Ta potencial se je do danes izčrpal. Nova vlaganja se niso zgodila. Čez noč se ne bo dalo premakniti nič. Mi smo v lanskem letu uspeli ta odstotek po 20 letih prvič premakniti na 0,75 in v letošnjem letu bo na 0,85% BDP. Cilj je znan iz Lizbonske strategije, tudi iz strateških dokumentov, ki jih je ta država sprejela, pripravila v času Ropove vlade, sprejela v času Janševe vlade – 1 odstotek javnih sredstev za raziskave in razvoj. Ta cilj lahko do 2012 dosežemo, če bomo s tem trendom nadaljevali. Vemo, da bodo v ta sredstva za raziskave in ta odstotek štejejo samo nepovratna sredstva. Zato so te spremembe operativnih programov tako pomembne, zato se je treba tega zavedati, ko govorimo tudi o prehodih na povratno financiranje, ki je pomembno in komplementarno, nepovratno je bilo do sedaj premalo razvito. Vendar, če ne bomo kontinuirano še naprej vlagali v raziskave in razvoj in na ta način podpirali inovacijskih prizadevanj našega gospodarstva in tistega, čemur se reče, najbolj zdrava pamet slovenskega gospodarstva, potem je bilo tudi to, kar je bilo storjeno v letu 2009, stran vržen denar.
Če se ne bo to nadaljevalo letos, v prihodnjem letu in v naslednjih letih, ob vseh ukrepih in stiskah, povezanih z javnofinančno sanacijo, potem imamo pred seboj prihodnost, ki ne bo nikomur povšeči. Želel bi razpravo in tudi uvodni nastop predstavnika predlagateljev s temi podatki ilustrirati v podkrepitev tega, da moramo na tem področju kontinuirano ohranjati ta prizadevanja tako Vlade, kot Državnega zbora. Hvala lepa.