Gregor Golobič, zaslišanje kandidata za gospodarskega ministra
Članom in članicam odbora DZ za gospodarstvo se je 13. septembra 2011 predstavil Tomaž Orešič, kandidat za ministra za gospodarstvo.
Gregor Golobič je kandidatu postavil naslednja vprašanja:
Tudi mene je podobno kot je prej gospod Bogovič rekel zmotila dikcija, jaz mislim, da se TEŠ bo zgodil, ker me to spominja na kvalifikacijo naravne nesreče. Človek bi se s tem dalo strinjati do te mere, da se ta plast vali kot naravna nesreča, ta vtis je dajal navzven, tak vtis so imeli člani ali člani vlade, in to, o čemer smo govorili na odboru za gospodarstvo prejšnji teden, da je to projekt, ki ga zaznamuje niz izvršenih odnosov do HUSE-ja, odnosa do vlade, do lastnika, do državnega zbora, da javnosti. To seveda mislim, da je nevzdržno, da tisto, kar so protagonisti tega projekta želeli in kakor so ta projekt vodili in ga še vedno vodijo, to je preprosto sprejeli kot dejstvo, s tem, da bi to kvalificirali kot nekaj, kar gre po svojem toku, svojim tokom kot neki plaz in kjer ne lastnik, ne javnost ne more imeti nobene relevantnejše vloge. Bilo je slišati prejšnji teden, da je zelo hudo, da si vsak, ki ima pet minut časa drzne karkoli reče o tem. Jaz bi se izrazom, da je ta projekt politiziram strinjal, seveda mislim da tako vi kot gospod Vizjak, prej, ki ga je uporabil, tudi že prejšnji teden imate pod to politizacijo pred očmi nekaj drugega. Jaz bi ta izraz sprejel v smislu, da je ta projekt spolitiziran. Spolitiziran je natanko v kontekstu odrekanja vladi, lastniku, parlamentu in javnosti osnovni vpogled v ključne informacije o stroških, dimenzijah in vseh ključnih informacijah povezanih s tem projektom. Ta projekt je spolitiziran. Ne s strani tistih, ki so ga ali pa smo ga problematizirali, ki smo terjali te podatke, še preden je ta investicija oziroma ta strošek narastel do tako enormnih razsežnosti. To je seveda politizacija, ki je v resnici nesprejemljiva. Rekli ste, da mora ta projekt z mize. Jaz bi se strinjal s tem, če bi seveda lahko razumel, da se strinjate s Svetom za trajnosti razvoj pri Vladi RS, ki pravi, da mora ta projekt z mize, da ga je treba ustaviti, ker je nevzdržen z okoljskih vidikov. Prej ste omenili, da je nacionalni energetski program, da je vanj potrebno umestiti vse energetske projekte, ki izpolnjujejo dva pogoja. Eden pogoj je, da so ekonomsko vzdržni in drugo, da so ekonomsko sprejemljivi. To je imenitno slišati, ampak kdo bo odločal o okoljski sprejemljivosti, energetski lobiji? Očitno Svet za trajnostni razvoj nima pri tem pa ga sestavljajo, bom rekel, naj imenitnejši strokovnjaki s tega področja v Slovenija od dr. Pluta, dr. Lučke Kajfeš Bogataj, itd., ki so nedvoumno pred nedavnim se izrekli o okoljski sprejemljivosti tega projekta. To nima nobene zveze s tem, da bi sam po sebi imel manj emisij CO2 kot ga imata danes 4 in 5, ker ne govorimo o alternativi, da bi ta dva bloka taka kot sta delovala do leti 2054 in bi to primerjali z blokom šest, ki naj bi tudi deloval do leta 2054, to je zavajanje.
Ta projekt je potrošil doslej preveč energije. Potrošil je bistveno preveč sredstev. Optimizacija pogodbe z glavnim dobaviteljem je misija tako rekoč nemogoče, ker je po vseh revizijah mednarodnih in domačih sedaj vendarle bilo jasno izrečeno, da je pogodba, sklenjena pogodba izrazito v škodo naročnika. Opozarjam na zadnjo revizijo, zelo naklonjeno temu projektu, zadnjo revizijo novega noveliranega investicijskega programa, ki ne novelira predpostavk tega programa, ampak poskuša zavrniti kritike, torej nekaj drugega, ampak tudi ta revizija ne more mimo tega, da na primer samo določila eskalacijske klavzule, ki so doslej za nekaj 100 milijonov praktično podražile ta projekt sporna v vseh točkah in da kot ta recenzent kot sem opozoril na odboru prejšnji teden z neko izbrano beletristično dikcijo, ki je korporativna diskusija in recenzentska stroka ne pozna reče, da je bil pristop k tej klavzuli manj kot sistematičen. Evidentno je bil sistematično škodljiv za naročnika, za investitorja, ki seveda sedaj pričakuje državno poroštvo. Tako da, odgovor na vprašanje o državnem poroštvu, ta odbor je prejšnji teden tudi sprejel sklep, da poziva vlado, da v roku 30 dni predloži ali pa seznani javnost s svojo odločitvijo tako ali drugačno, ampak vendarle, da se ta plaz, ta naravna nesreča odvija naprej, tako da bo zelo kmalu potrebno za to dati jasen odgovor.
Drugi detajl, ki mi je ostal v ušesih je večkratna zatrditev načelnega stališča, da sta s prodajo deležev države v mnogih podjetjih, verjetno so tukaj neke distinkcije, ampak kakorkoli že, v tem smislu bi se, mislim, da ste to izjavili tudi v kontekstu bank. V tem smislu razumem, da ste kritični do ravnanja agencije za opravljanje kapitalskih naložb in njihove prisile s katero so pomembna podjetja, Pošta Slovenije, Holding slovenskih elektrarn, Eles in GEN energij – pardon, ne Holdinga slovenskih elektrarn – ta tri podjetja prisilili, da so sodelovali v dokapitalizacijo Nove kreditne banke Maribor, torej realni sektor je svoj investicijski denar, nekateri so za to najeli tudi kredit v bankah, da so lahko dokapitalizirali banko. Do danes je vse skupaj proizvedlo že več kot 15 milijonov evrov oportunuitetne izgube za ta podjetja, torej neposredno v kapitalskem smislu kaj šele v smislu zmanjšanja investicijskega potenciala teh podjetij v času, ko vemo, da bomo v tem tednu obravnavali rebalans proračuna, ki žal zaradi nuje po uravnoteženju parametrov posega izrazito v investicijska sredstva, ki jih ta država, s katerimi država lahko pomembno prispeva k krepitvi gospodarske rasti. Na eni strani država se mora odpovedovati investicijam, na drugi strani Agencija za opravljanje kapitalskih naložb podjetja, ki so sicer v državni lasti, ki bi investirala, sili v to, da dokapitalizira, da kreditirajo banke, zelo preprosto povedno, ki sicer ne kreditirajo gospodarstva. Tako da, razumem, da iz vašega stališča, da je potrebno deleže države v takšnih subjektih prodati, da je to, kar se je zgodilo v primeru NKBM-ja, ko je 70 milijonov evrov že vplačanega denarja s strani investitorjev jim bilo vrnjeno, češ da jih bomo tukaj s prisilo domača podjetja prikrajšali za ta sredstva, da bo nekomu se zdelo potrebno ali pa, da bo zavaroval tisto, čemur reče nacionalni interes, pri čemer je to zelo zelo ne transparentno definirano kaj naj bi predstavljalo. In razumem, iz vaše dikcije, da vi nacionalnega interesa ne razumete kot to, da mora aukn biti vzvod s katerim bo slovensko gospodarstvo z nekim navzkrižnim lastninjenjem ohranilo povsod prevladujoč vpliv.
Omenil bi še vprašanje, ki ste se ga dotaknili. Verjamem, da gre za neko bolj tehnično ali pa detajlno vprašanje, s katerim so vas očitno v času priprav na ta hearing seznanili. Zdi se mi, da ne celovito, zato bi vas želel predvsem opozoriti, da je projekt združitve ali pa reorganizacije določenih agencij TIE, tehnološke agencije in JAPTI-ja in formulacija dveh oziroma prenos promocijskih aktivnosti JAPTI-ja na STO, med tem ko združitev spodbujanja podjetništva, tistega komponenta izpolnjuje podjetništva, ki je na JAPTI-ju na TIO in redefinicijo te nove tehnološke agencije po vzoru znanih uspešnih evropskih, predvsem nordijskih agencij, da je ta projekt bil pripravljen, potrjen, usklajen med Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in Ministrstvom za gospodarstvo, da je ideja, da je potrebno naprej sprejeti industrijsko politiko, po mojem mnenju ideja, kako preprečiti to nujno združitev in optimizacijo obstoječega portfelja, če smem reči agenciji, tako da bi odsvetoval to zaporedje, ker ni utemeljeno, odlaga nujne stvari, seveda je pa v interesu tistih, ki danes zasedajo v teh agencijah položaje, in ki ne opravljajo učinkovito dela, ki bi ga te agencije morale opravljati. Ključni razvojni razpisi, ki so se zgodili v tem mandatu, niso bili izvedeni pri teh agencijah, ker je njihova kapaciteta preprosto premajhna in zmožnost v realnem času odreagirati neprimerno. Tako da, roki, ki so bili definirani je, da bi vsi ti procesi morali biti do konca letošnjega leta zaključeni. Jaz bi vas samo želel opozoriti, da v kolikor boste v položaju, da vplivate na to, da se seznanite s tem kar je bilo v tem smislu dogovorjeno, in da se potem sprejme dokončna odločitev glede tega. Imel bi še eno vprašanje: Kaj menite o možnosti reguliranja, razmerje med najvišjo in najnižjo plačo tudi v zasebnem sektorju? Ali menite, da je prav, da je to popolnoma odprto, da ima na primer nekdo 40 tisoč evrov neto mesečne plače? Jaz seveda ne nasprotujem, da je nagrajen za pomembne dosežke, vendar skozi nagrado ne skozi plačo. In ob tem bi vprašal še za odnos do tako imenovane socialne kapice. Verjetno veste, da je to eden od ključnih problemov zmanjšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, ki ni konkurenčno na točki tistega čemur običajno rečemo najmanj kvalificirana delovna sila, ampak je nekonkurenčno na točki kvalificiranih kadrov. Tudi to je gospod Podkrižnik prej omenil, je problem. Mi smo ga naslavljali skozi obe resoluciji, ki jih je ta državni zbor maja meseca sprejel, ampak socialna kapica ostaja ena od problemov. Nedavno je gospod Boscorol, mislim da v odmevih izpostavil to kot en problem, s katerim se sooča, inovativno naravnano gospodarstvo, da torej z razliko od konkurentov v sosednjih državah znotraj istega obsega sredstev zmore svoje inženirje plačati slabše. Določeni instrumenti, ki bi kompenzirali ta problem so sicer bili v letošnjem letu uveljavljeni, poseben razpis za krepitev raziskovalno-razvojnih skupin v podjetjih, vendar je to začasna premostitvena rešitev, ki tudi temelji na edino razpoložljivih evropskih sredstev iz ESS-ja. Trajnejša rešitev je pa seveda kapica. Tukaj pa lahko računate, da boste imeli trdo diskusijo z ministrov za finance, ki temu niti ne nasprotuje več toliko iz finančnih kot trenutno bolj iz načelnih kot bolj iz pragmatičnih razlogov, ampak vendarle pod črto bo enkrat treba videti kaj je tisto, kar ne samo dolgoročno, ampak tudi srednjeročno prinaša tudi v fiskalnem smislu več, kajti ta podjetja po vrsti se spogledujejo s tem, da bi svoje razvojne oddelke preselila v sosednje države, ki seveda so tukaj zelo širokogrudne in to ne brez razloga. To je moje zadnje vprašanje. Hvala lepa.