Komentar k članku “Zadrega zaresa ali države?”
V komentarju Zadrege Zaresa ali države? novinar Peter Jančič poda svoje tolmačenje kritične medkoalicijske razprave glede (ne)spoštovanja nekaterih ključnih zavez iz koalicijske pogodbe.
Njegovo, sicer legitimno, a ne nujno verodostojno, tolmačenje razmer nas skuša med drugim usmeriti k sklepanju, da naj bi bila za nesporazume v koaliciji kriva tudi pobuda oziroma predlog poslanske skupine Zares o zamrznitvi poslanskih potovanj, ki niso nujna oziroma, ki niso del redne mednarodne dejavnosti državnega zbora, v času gospodarske krize in sociane stiske. Jančičevo namigovanje je moč razumeti tudi tako, da glavna koalicijska stranka (SD) morda Zaresu zameri in da se sedaj maščuje tudi z nespoštovanjem koalicijske pogodbe, npr. s torpediranjem zakona o nezdružljivosti poslanske in županske funkcije.
Pravzaprav se g. Jančiču iskreno zahvaljujem za pomen, ki mi ga pripisuje pri oblikovanju slovenske politične krajine. Sicer sem nekoliko bolj skromen in se bojim, da je njegov slavospev mojemu pomenu nekoliko pretiran. Hkrati komentator okrca druge kolege novinarje, češ, da so nasedli in se “navduševali” nad Zaresovo pobudo. Ker ima očitno g. Jančič odlično mnenje le o svojem razumevanju stvari, naj ga za še večjo odličnost opozorim, da pri nanizanju “nekaj sto ali nič evrov” varčevanja – v kolikor bi bila Zaresova pobuda sprejeta – pozablja navesti podatke, ki jih je Delo samo objavilo na svoji spletni strani. Zanimivo in zavajajoče je, da pozablja navesti, na primer, strošek skorajšnje poti “skupine prijateljstva” v Indijo, ki- spričo zavrnitve Zaresove pobude- ni bila “zamrznjena” ; 17 (sedemnajst) tisoč evrov. In tako naprej. Sicer se, tokrat le kot poslanec, g.Jančiču zahvaljujem za domala neverjetno solidarno obravnavanje pravic in tudi nedotakljivih navad poslancev.
Jasno je, da mu gre dosledno ravnanje Zaresovih poslancev, ki se dela teh nedotakljivih navad in pravic, tistih, ki niso nujne, v času krize, enostransko odpoveduje, nekoliko na živce. Če tega ne bi storili, bi bili zanj boljši? Hja, no, vsekakor bi bili bolj “normalno politični”, bolj “obvladljivi”. Tako mu otežujemo orientacijo.
Ne vem, če bom gospodu Jančiču razumljivo uspel dopovedati, da smo nekateri poslanci v parlament prišli neposredno iz civilne družbe, nekateri celo iz svobodno-novinarske sfere, kjer je življenje nekoliko manj udobno, kot je v parlamentu. Morda smo še “okuženi” z realnostjo, in zato počnemo za ustaljeno politiko čudne stvari. Stranka Zares, ki je z realnostjo “okužena”, je, kot priznava komentator, sprožila nekaj pobud za samoomejevanje politike, tudi poslanskih pravic. Zakon o nezdružljivosti funkcij poslancev in županov je bil najpomembnejši korak v tej smeri. Ni razlogov, da bi se ga sramovali. Nasprotno, nadaljevali bomo po tej poti. Gospodu Jančiču želim še naprej odlično delu na našem parketu.
Franco Juri
poslanec Zares