Majda Širca o (ne)vračanju slovenskih umetnin iz Italije
Pred drugo svetovno vojno, med in po njej so bile iz raznih cerkva in muzejev v Kopru in Piranu prepeljane in odnesene kulturne dobrine in umetniška dela beneških mojstrov. S podpisom Pariške mirovne pogodbe z Italijo 10. februarja 1947 ter Osimsko pogodbo 10. novembra 1975 med tedanjo SFRJ in Italijo, so nastali pravni temelji tudi za dogovor o vrnitvi odvzetih umetnin prvotnim lastnikom. Slike, ki so bile skrite v kleteh rimskih palač in slučajno odkrite, so bile leta 1940 na podlagi italijanskega zakona 1089 sprejetega leta 1939, umaknjene iz obmejnih območij zaradi nevarnosti pred vojnim razdejanjem in nimajo statusa nekaterih drugih umetnin, ki se obravnavajo kot vojni plen. Njihov začasni umik v Italijo je dokumentiran.
Sprašujem vas, ali odgovor italijanske vlade na poslansko vprašanje pomeni, da navkljub vsem dogovorom umetnine nikoli ne bodo vrnjene v Slovenijo?
Gospod minister, kako nameravate zaščiti slovenski javni interes?
Vlada RS je na seji, 22. septembra 2005, sklenila, da bo italijanski vladi poslala zahtevo za vrnitev vseh umetnin, odnesenih iz slovenske Istre. Zahtevi je bil priložen tudi seznam umetnin. Verbalna nota zaupne narave je bila izročena veleposlaniku Republike Italije v Ljubljani, 22. septembra 2005.
Januarja letos, ko je Nj. eksc. g. Massimo D’ Alema, minister za zunanje zadeve Republike Italije bil na uradnem obisku v Sloveniji so mu poslanke in poslanci, člani Odbora Državnega Zbora Republike Slovenije za zunanjo politiko predali pobudo za čimprejšnjo in pravično razrešitev enega izmed odprtih vprašanj, ki zadeva vrnitev umetnin, ki jih je Republika Italija odpeljala iz Slovenije v očitno “trajno hrambo”, pod pretvezo, da je šlo za umik pred vojno nevarnostjo. S pobudo so poslanke in poslanci želeli med drugim tudi izkazati nedvomno podporo predlani sprejeti odločitvi Vlade RS o zahtevi po vrnitvi umetnin ter vašim vztrajnim prizadevanjem za prekinitev statusa quo in za čimprejšnjo vrnitev odtujenih umetnin zakonite lasti Republiki Sloveniji.
Z gospodom D’Alemo sta 14. 5. 2007 v Bruslju ob zasedanju zunanjih ministrov EU podpisala memorandum o sodelovanju Republike Slovenije in Republike Italije na številnih področjih, s poudarkom na energetiki, varstvu okolja in prometu. Med področja sodelovanja niste vključili področja kulture, čeprav se vsi zavedamo, da je vprašanje vračanja odtujene kulturne dediščine zelo pomembno.
Na poslansko vprašanje tržaškega poslanca Roberta Menia, ki ga je poslanec vloži dober mesec po obisku zunanjega ministra Massima D’Aleme v Ljubljani je italijanska vlada 7. junija letos odgovorila, da Italija nima pravnih obveznosti, da bi Sloveniji vračala umetnine, ki so bile odnesene iz Istre na začetku 2. svetovne vojne.
Sprašujem vas, ali odgovor italijanske vlade na poslansko vprašanje pomeni, da navkljub vsem dogovorom umetnine nikoli ne bodo vrnjene v Slovenijo?
Gospod minister, kako nameravate zaščiti slovenski javni interes?