Marko Škrlj s predstavniki parlamentarnih strank o usodi manjšinske vlade
Marko Škrlj s predstavniki parlamentarnih strank o usodi manjšinske vlade
RADIO SLOVENIJA 1, 27. 06. 2011, STUDIO OB 17H, 17:00
MARKO ŠKRLJ (voditelj): Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, lepo pozdravljeni. Po današnjem
odstopu treh ministric Zares-a, predsednik stranke, Gregor Golobič je kot visokošolski minister odstopil
že pred časom, je jasno, da imamo v Sloveniji manjšinsko vlado. Njen predsednik, Borut Pahor še vedno
zagotavlja, da se soočamo zgolj s politično negotovostjo, sta pa poleg klasične opozicije tudi prvak,
zdaj že opozicijske stranke Zares, Gregor Golobič in Katarina Kresal, predsednica najmanjše koalicijske
partnerice LDS, ki v vladi še ostaja, v minulih dneh odkrito dejala, da je država v politični krizi. Tri
izpraznjene ministrske položaje si bodo zdaj, kot kaže, razdelili Socialni demokrati in LDS, premier pa
optimistično pričakuje, da mu bo parlament zaupnico podelil tudi, če bi jo vezal na rebalans proračuna,
o čemer se še ni dokončno in jasno izrekel. Temu, sicer, nasprotujejo ne le v Zares, pomisleke so imeli
v minulih dneh tudi v LDS, zato se poraja vrsta vprašanj. Kot na primer, kako bodo ob morebitnem
glasovanju ravnali poslanci stranke Zares, ki naj bi odslej sedeli v opoziciji? Zakaj se premiera nihče ne
loti s konstruktivno nezaupnico, k čemur poziva sam? Ali bo preostanek vlade s tiho podporo donedavnih
koalicijskih kolegov, med njimi tudi DeSUS-a, kljub vsemu sprejemal najpomembnejše odločitve še naprej?
Ali pa se nam obetajo predčasne volitve? Odgovore na ta in druga vprašanja bomo iskali v pogovoru s
predstavniki parlamentarnih strank. V studiu pozdravljam predsednika ter poslanca Zares-a, Gregorja
Golobiča in SLS, Radovana Žerjava, ter vodje poslanskih skupin Socialnih demokratov, Dušana Kumra, SDS,
Jožeta Tanka in LDS, Boruta Sajovica. Gospodje, dober dan.
GREGOR GOLOBIČ ( predsednik Zares-a in poslanec ): Dober dan.
JOŽE TANKO ( Vodja poslanske skupine SDS-a): Dober dan.
RADOVAN ŽERJAV ( predsednik SLS in poslanec ): Dober dan.
DUŠAN KUMER ( vodja poslanske skupine SD ): Dober dan.
BORUT SAJOVIC ( vodja poslanske skupine LDS): Dober dan.
ŠKRLJ: No, uvodoma povejmo, da smo nameravali te dni v Studio ob 17h na prvem programu Radia
Slovenija gostiti tudi predsednika vlade, Boruta Pahorja, ki pa, vsaj za zdaj našega povabila ni sprejel.
Morda lahko to pričakujemo po njegovem današnjem srečanju s predsednico LDS-a, Katarino Kresal, s
katero sta se dogovarjala kako naj vlada, ki ima v parlamentu zagotovljenih le še 33 poslanskih glasov,
vodi državo do prihodnjih volitev. In te naj bi bile, to je po današnjem sestanku že moč sklepati, predčasne,
saj naj možnosti za oblikovanje nove vlade ne bi bilo. No, kot rečeno sta se danes sestala, predsednica
LDS, Kresalovala, pa je v imenu obeh pred dobro uro stopila pred novinarje in med drugim povedala.
KATARINA KRESAL ( LDS ): S predsednikom vlade sva se danes pogovarjala o trenutni politični situaciji,
ki je nastopila z odhodom stranke Zares iz te koalicije. V tem času smo tudi že odgov, ugotovili, da do
nove vlade očitno ne moremo priti, zato, ker ni soglasja za to. In naslednji logični korak je, da si bomo
prizadevali, da skozi nadzorovan in umirjen proces pridemo do predčasnih volitev.
ŠKRLJ: In zdaj prisluhnimo še bivši gospodarski ministrici, Darji Radić iz stranke Zares, ki je po današnjem
odstopu dejala, da se v tej vladi ne da več uresničevati pomembnih nalog, v takih pogojih pa, da ni smiselno
vztrajati. Ta vlada, je dodala, že nekaj časa ne uživa zaupanja in pri delu ni operativna. Ne sprejema,
namreč, odločitev, ki bi jih glede na zdajšnji položaj države morala, tistih, ki jih sprejme pa ne more
izvesti, kar so pokazali referendumi. Med razlogi za odstop je navedla odločanje o Patriah, neupoštevanje
predloga za zamenjavo vodstva Agencije za upravljanje kapitalskih naložb, ki je po njenem mnenju kršila
zakone in delo opravljala nestrokovno, pa šesti blok Termoelektrarne Šoštanj, na primer. Vse razvojne
rešitve, ki so jih v stranki predlagale, predlagali, so naletele na blokade, ki jih želijo z odstopom preseči,
je povedal, vendar je ob tem dodala.
DARJA RADIĆ ( bivša ministrica za gospodarstvo ): Če že ne z nami, pa vseeno dopustimo tej vladi in
tem dvem koalicijskim partnerjem, ki sta še ostala, da vseeno rekonstruira vlado, kajti v našem interesu
zagotovo je, da vlada še naprej, ne vem kako naj se, pravzaprav, izrazim pravilno, da ne bo kdo užaljen,
pa recimo temu levo liberalna opcija, nikakor namreč ne želimo, da prevzame vodenje te države desna
tranzicija.
ŠKRLJ: Gospod Golobič, slišali ste nekdanjo koalicijsko kolegico, predsednico LDS, Katarino Kresal, ter
vašo članico in zdaj že bivšo ministrico Darjo Radić. Pa zato najprej vprašanje za vas, kako komentirate ti
dve izjavi? Podobne besede je, namreč, že prejšnji ponedeljek ob napovedi vaše stranke, torej Zares-a,
da greste iz vlade, uporabila tudi predsednica LDS Kresalova. Ali to morda dokazuje nekatere teorije, da je
koalicijo doslej in jo bo vsaj potihoma, recimo, tudi v prihodnje, na primer, pri glasovanjih v parlamentu,
vendarle povezoval skupni sovražnik, torej politična desnica?
GOLOBIČ: Ne. Mi se bomo odločali vsebinsko. Od zakona do zakona različno, v vsakem primeru pa ta
vlada naše podpore več ne uživa. In pri glasovanju o zaupnici, v kolikor se bo predsednik vlade odločil
zanjo, ne bomo podprli zaupnice, ker menimo, da bi vlada, ki bi uživala večje zaupanje in ta koalicija ali
manjšinska ali drugačna, morebitna, bom rekel, nova, obnovljena, bi lahko ponudila bolj kredibilno vlado,
ki bi lahko uspešnejše, uspešneje izpolnjevala tiste naloge, ki so še v tem mandatu nujne in, in bi lahko
bile na dnevnem redu. Tako da, mi bomo delovali kot opozicija, konstruktivno tam kjer je to smiselno in
seveda kritično in zavrnilno tam, kjer menimo, da bo to v dobro tega, da se odločitve sprejemajo, da se
ne zavlačuje, da se ne izogiba, tega je bilo preveč in v nekem trenutku smo temu naredili konec. Vsaj kar
se našega sodelovanja pri tem tiče. Ne izogibamo se odgovornosti za nazaj, ob polni meri sprejemamo,
za naprej je pa za to nadaljevanje te agonije, kjer se zdi, da gre samo za delitev teh preostalih resorjev,
kjer predsednik vlade ne prevzema odgovornosti, ki pritiče mandatarju, da predlaga nove ministre. Gre
za resne resorje, tam je treba s polno paro delati, ne pa, pravzaprav, jih zapolnjevati z nekimi ad hoc
rešitvami, ki ne pomeni, pravzaprav tega, da bi se lahko govorili o uresničevanju prioritet. Edina prioriteta
ostaja neka preživetvena prioriteta, od te pa, žal, državljanke in državljani te države ne bodo imeli kaj
dosti. Tako, da ostajamo v tem smislu kritični. Kar zadeva izjave predsednice LDS, jo lahko tudi razumem,
ni v lahki situaciji. Mi smo sicer pričakovali, da bo sledila sklepom, ki jih je svet stranke LDS sprejel pred
nekaj tedni, istočasno kot naš, in dopuščamo, da bo v nadaljevanju tudi še ta razmislek narejen. Mi smo
predlagali, mi smo opozorili na to, o čemer danes ona govori, že januarja meseca. Opozorili smo na
blokade, opozorili smo na to, da pot iz blokad pelje na nač, tudi skozi predčasne volitve, če nekatere
nujne naloge opravimi, opravimo. Takrat smo bili osamljeni v tem mnenju. Aprila smo predlagali umik
in rekonstrukcijo vlade, umik predsednikov koalicijskih strank, takrat smo bili spet zavrnjeni. Potem se
nam je pred nekaj tedni LDS pri tem pridružila, zdaj se nam je pridružila tudi v januarski pobudi, morda
bo čez nekaj mesecev drugače. Jaz se temu nadejam, menim, da seveda kontroliran odhod na predčasne
volitve, nadzorovan, vodi samo preko spremembe Ustave. In zato, da dosežeš spremembo Ustave, v tem
smislu ni potrebno biti v koaliciji, tu ne rešuješ države, tukaj rešuješ, preprosto, neko, nek status quo,
ki po našem mnenju ni dober za to državo.
ŠKRLJ: No, in če komentirate še drugo izjavo, vaše kolegice iz stranke, Darje Radić.
GOLOBIČ: Glede česa ste mislil?
ŠKRLJ: Torej, nekako je treba dati možnost preostalima dvema koalicijskima partnericama, da le ne pride
desnica na oblast.
GOLOBIČ: No, ni ravno tako rekla. Rekla je, da smo želeli, da ta koalicija z novim mandatarjem, z novo
vladno ekipo nadaljuje ta mandat, z nekim zagonom in predvsem razbremenjena tistega nezaupanja,
ki jo danes hromi. Hromi do te mere, da ne more uresničevati svojega programa, da ima težave tudi z
sestavljanjem vzdržnega rebalansa proračuna, ki je ključen akt države in bi prispeval, moral prispevati
k javno finančni konsolidaciji. Tako, da, v tem smo bili zavrnjeni. In kolikor ta manjšinska koalicija bo
v resnici v nadaljevanju želela to storiti, je to njihova odločitev, mi menimo, da ni prava. V vsakem
primeru pa do predčasnih volitev, ki lahko prime, prinesejo spremembo, sem že rekel, ne vodi pot
preko manjšinske vlade, ampak pot, vodi pot preko dogovora med vsemi parlamentarnim strankami, o
spremembah, potrebnih spremembah Ustave. In tu bomo sodelovali.
ŠKRLJ: Gospodje, kako ste vi, preostali razumeli ti dve izjavi? Gospod Kumar, vodja največje poslanske
skupine Socialnih demokratov.
KUMER : Ja, jaz bom se izognil komentarju podpredsednice Zares, ker predvsem druga izjava je
ekskluzivno politična in je to stvar, legitimna, seveda, politične stranke Zares, kako vidi situacijo.
Ampak rad bi opozoril na eno drugo stvar, ne. Jaz mislim, da so po volitvah, tisti, ki se odločijo, da
prevzamejo odgovornost in sestavijo koalicijsko vlado, prevzamejo to odgovornost za cel mandat. Je,
seveda, legitimno, da med mandatom, seveda, se lahko odločijo drugače, vendar težko je sprejet dejstvo,
da se po dveh letih in pol oz. treh letih ugotovi, da gre za politično razhajanje koalicijskih strank, ki
so sestavljale to koalicijo. Jaz se bom skoncentriral na eno drugo izjavo, te iste ministrice. Ko je bilo
govora o konkurenčnosti gospodarstva. Mislim, da minister, ki je ekskluzivno odgovoren, operativno
odgovoren, da to konkurenčnost, seveda, spravi na nek nivo, govori kritično o tem, da vlada ni na področju
konkurenčnosti storila nič, govori samo zase o tej odgovornosti in operativnosti in teh zadevah. Drugače
bi pa, mogoče, pri tem še nekaj drugega rekel. Zdaj, če že sem začel komentirat, ne, izjavo ministrice
Radićeve, ko je omenila Patrie, ko je omenila šoštanjski blok 6, ne, to so stvari, ki so, niso od včeraj, niso,
niso od te vlade, ne, ampak to, seveda, seže daleč nazaj v leto dva šest, pa dva štiri in tako dalje, da ne
grem daleč, predaleč nazaj. In težko je bilo nekatere stvari na ad hoc, seveda, pri teh zadevah prekinit
in reči, imamo novo zgodbo, nova vlada je, v zvezi z šestim blokom smo končali, v zvezi z Patriami smo
končali. Ampak, o tem lahko povejo kolega, ki sta danes tudi tle, ki sta sedela v prejšnji vladi in kjer
so se te odločitve sprejemale, bosta, po vsej verjetnosti, še ona dva kaj povedala. Jaz bi rad naslednje
povedal. Mislim, da vrstni red in tajming, ki je narejen je normalen za tako situacijo. Do 11. ko imamo
redno sejo Državnega zbora, na kateri bodo podane, bomo sprejeli odstopne izjave ministric, imata seveda
koalicijska partnerja možnost, da prerazporedita odgovornost za vodenje teh resorjev, za tri mesece,
tako kot določa to Zakon o vladi. Mislim, da je potem rebalans tisti, ki bo pokazal avtentično ali pa neko
verodostojno razmerje v Parlamentu. In če rebalans ne bo sprejet, ne govorim o tem, da je na rebalans
vezana zaupnica, sploh ni potrebno, če bo rebalans padel in ne bo sprejet, potem je nujno, da, seveda,
pride koalicija oz. predsednik vlade po zaupnico v parlament. In če bo tudi ta nezaupnica padla, potem
seveda gremo lahko na predčasne volitve. Sicer pa, bom še eno drugo politično izjavo pa jaz zdajle dal
ali pa komentar. Glede na razmerje v parlamentu mislim, da se je opozicij močno okrepila, ima 58 glasov
in konstruktivna nezaupnica je lahko jutri, imamo novega predsednika vlade, imamo novo vlado, imamo
novo programsko shemo do volitev takrat ko so in stvari se bodo postavile na, drugače in se bodo drugače
peljale. Če je, seveda, volja, volja za to. Če je pa edina programska točka, samo predčasne volitve, potem
pa je, seveda, to premalo. Jaz do zdaj še nisem slišal rešitev ali pa ponujenih nekih izhodov iz nastale,
te gospodarske in socialne krize, ki bi, ki bi kazali v tej trenutni situaciji, ki se je pokazala tudi znotraj
Evropske unije, kaj so tiste rešilne bilke.
ŠKRLJ: No, to je tudi že izziv za, če se tako izrazimo, klasično opozicijo v tem parlamentu. Gospoda Tanko
in Žerjav, vaši stranki sta glede možnosti predčasnih volitev, nekako, najglasnejši. Sta prepričana, da
bi, če bi do trenutka odločitve dejansko prišlo, vaši poslanci zagotovo glasovali za vnovično preverjanje
zaupanja pri volivkah in volivcih? Zakaj, recimo, se ne spravite nad predsednika vlade s konstruktivno
nezaupnico, k čemur je tudi sam že pozival? Prosim, gospod Tanko.
TANKO: Ja, zdaj mogoče najprej nekaj komentarjev o tem, kar je bilo do sedaj povedanega. Jaz mislim,
da s tem gostobesedjem, ne in hitrim govorjenjem, pravzaprav, ne moremo pričakovat, ni za pričakovat
nobenih učinkovitih ukrepov in rezultatov. To, pravzaprav, vidimo, kakšna je ta koalicija in kako deluje,
kažejo tudi izjave vseh najpomembnejših predstavnikov te koalicije, ko govorijo eden o drugem, v vsakem
kritičnem trenutku pridejo take izjave. In vendar, ko se dogodijo neki prelomni dogodki, ko bi se lahko
neke stvari očistile in dogodile, pa glasujejo drugače, ne. Spomnim samo izjave kolega Kumra, ne, glede
Katarine Kresal in Golobiča, ne, kdaj bi že vse lahko odstopila, pa se to ni zgodilo. Ko smo sedaj imeli
primer, da bi naredili en red v Državnem zboru in postavili Državni zbor v neko funkcijo ustavnega in
poslovniškega delovanja, se tudi to ni zgodilo in tako naprej. Skratka, gre za veliko teh zadev, ki so
pravzaprav zelo čudne.
ŠKRLJ: No, ampak, vendarle, konstruktivna nezaupnica.
TANKO: Tudi, tudi, lahko še, tudi, bom povedal tudi to. Tudi, kar zadeva izjavo predsednika vlade, ne,
ko je po referendumih dejal, smo na dobri poti, se pravzaprav postavlja vprašanje, kje, na kakšen način
je koalicija, bivša in ta sedanja, ki je ostala, na dobri poti, kaj je ta dobra pot za državo? Ali je to edina
dobra pot to, da se bo preprečilo neizvedbo pravočasno, neizvedbo predčasnih volitev in pa preprečitev,
da ne bi, ne vem, kakšna druga, prejšnja opcija prišla na oblast? To je edina, pravzaprav, dobra pot, ki se
jo poslužujete. Kar zadeva pa konstruktivno nezaupnico, so pa, nima nobenega smisla ta konstruktivna
nezaupnica. Predvsem za to ne, ker je glasovalni stroj, pravzaprav, bo ostal enak, ne. Tudi po izglasovani
ali neizglasovani konstruktivni nezaupnici.
ŠKRLJ: No, če druga.
TANKO: Edina rešitev, edina rešitev so predčasne volitve, tam se določi nova struktura Državnega zbora, so
bo določilo novo razmerje političnih sil, dobile, seveda, nove večine, nove koalicije in pač, tista koalicija, ki
bo zmagala bo dobila mandat za delo naprej. In, to je pač edini relevanten način, da se nekaj korektnega,
nekaj konkretnega, nekaj kvalitetnega v tej državi zgodi. Če je ministrica Radićeva ugotovila, ne, da se
v tej državi ne more sprejet noben pomemben projekt, ne, potem smo priča vegetiranju države, vlade,
koalicije, tihe opo, tihe koalicije, ne, do, do konca, do izteka mandata. In v tem delu ni kaj za pričakovat.
ŠKRLJ: No, ravno to sem hotel vprašati.
TANKO: Samo še nekaj. Če so pa karkoli pametnega, kaj lahko zgodilo, bo pa vezano izključno vse
na trgovino z državnim premoženjem. Bodisi z javnimi zavodi, kar je zdaj v postopku ali pa S tistimi
lastninami, ne, s katerimi upravlja AUKN . In to bo, enostavno eno samo trgovanje in praktično nobene
politične odgovornosti.
ŠKRLJ: No, če dovolite, gospod Golobič, tudi sami ste nekajkrat z enakimi besedami, kot danes Darja Radić,
dejali, da se v tej vladi ne da uresničevati pomembnih nalog, zato v njej ni več smiselno vztrajati. Mar to
pomeni, da je potemtakem tudi ni več smiselno podpirati?
GOLOBIČ: Jaz sem prej povedal, Borut Pahor ne uživa več zaupanja naše stranke in če bo prišlo do
glasovanja o zaupnici, jaz sem ga pozval, da to stori, bodisi, da veže na izvolitev novih ministrov, kar bi
kot odgovoren, odgovoren predsednik vlade moral storiti, ne da s temi zasilnimi rešitvami v, bom rekel,
v finalu mandata krpa, pravzaprav, on poskuša prikrivat to, to mandatarsko nezmožnost, pravzaprav, da
veže na to. Ali pa, predlaga glasovanje o zaupnici kot taki. Ne rabi je vezat na nič drugega, kot samo na
zaupanje, če ga še uživa.
ŠKRLJ: Kaj pa morebitna vaša sodelovanje pri konstruktivni nezaupnici?
GOLOBIČ: In, in, v tem bi bila njegova konstruktivnost.
ŠKRLJ: No, pa vendarle.
GOLOBIČ: Konstruktivnost, konstruktivnost.
ŠKRLJ: Bi vi sodelovali pri vložitvi.
GOLOBIČ: Konstruktivnost sedanjega predsednika vlade bi bila, da se v situaciji, ko njegova vlada, tudi
če sprejme neko odločitev, mnogim se je pa izogibala, o tem smo kritično govorili ves čas, ne šele zdaj,
ves mandat, tudi javno in še več na sejah vlade in tako naprej, tako, da nič nismo o političnih razlikah
šele v zadnjih dneh govorili. Mi govorimo že dolgo časa o velikih političnih razlikah, ko gre za TEŠ, ko
gre za AUKN in, in, ki sta projekta te vlade. Lahko, da sta bila začeta v prejšnjem mandatu, ta vlada nosi
polno odgovornost za ta dva projekta, zaradi lobijev, ki imajo vpliv nanjo. Ki, ki se jim znotraj vlade nismo
mogli več zoperstavljat.
ŠKRLJ: Če dovolite.
GOLOBIČ: In, če dovolite, konstruktivna nezaupnica v tem smislu, naj ne pričakujete od stranke, ki ima
9 poslank in poslancev.
ŠKRLJ: Bi se potegnili.
GOLOBIČ: Mi smo dali pobudo, konstruktivno pobudo, da ta koalicija, ki je do sedaj in na teh volitvah
dobila mandat, da z novo vlado poskuša biti boljša, uspešnejša in bolj, bom rekel, s strani ljudi pripoznana
kot je danes ta. Če ni mogoče, od Zakona, od referenduma o malem delu je jasno, da tako rekoč katera
koli vsebinska rešitev, tudi če, ne glede na argumente, ki so zadaj, pade na koncu na referendumu,
zaradi nepriljubljenosti vlade. Jaz sem predlagal, da se sami predsedniki koalicijskih strank umaknemo,
da omogočimo, to je bilo, to je bila naša konstruktivna nezaupnica, taka, ki jo lahko predlagamo. Vse
ostalo je pa v rokah strank, ki imajo, bistveno več vpliva, verjamem, da se nihče tega ne bo lotil. Vendar
problem je na tistem, ki je v vladi. On je dolžan, pravzaprav, skrbeti za to, da vlada učinkovito dela in ne
more druge pozivati k temu, naj ga nadomestijo v logiki, ki jo ima edino on.
ŠKRLJ: To gotovo. Ampak, poglejte, premier Pahor je prejšnji teden, ko je bilo po sestanku voditeljev,
tako imenovanega, levega trojčka že znano, da vaša stranka dokončno odhaja iz koalicije, med drugim
izjavil, da je njegova politika naletela na neodobravanje, da se je izkazalo, da obstajajo prevelike politične
razlike, ki onemogočajo nadaljnje delovanje koalicije v prejšnji zasedbi. Posebej pa je omenil tudi svoje
nasprotovanje plenilski logiki, ki, da jo je moral ustavljati, pri čemer je omenjal, recimo, Agencijo za
upravljanje kapitalskih naložb.
GOLOBIČ: Žal, žal je ni ustavljal.
ŠKRLJ: Kar ostre besede vam bodo zvenele v ušesih tudi.
GOLOBIČ: Žal je ni ustavljal.
ŠKRLJ: Ko bo treba v parlamentu glasovati o tem ali onem vladnem predlogu. Ali pa, morda, če vas preostala
opozicija povabi k temu, da sodelujete pri konstruktivni nezaupnici.
GOLOBIČ: Poglejte, nihče tega ni predlagal, tako, da to je s konstruktivno nezaupnico je neka floskula,
s katero se poskuša, bom rekel, odvrnit ali pa si, si, ali pa na nek način se izmaknit odgovornosti, ki
jo ta hip predsednik vlade nosi na sebi. In se je ne more tako poceni ogniti. Tako, da tukaj, tukaj, žal,
se tem plenilskim lobijem ni dovolj upiral, v tem je bil spor z njim, kar se tiče stranke Zares ves čas.
AUKN je danes v rokah in z njim manipulira natančno ti plenilski lobiji. In predsednik vlade ne naredi
nič. Ministrica za gospodarstvo, ki seveda ni ekskluzivno odgovorna za konkurenčnost, bistveno večjo
vlogo na tem področju ima Ministrstvo za finance, ko govorimo o konkurenčnosti okolja v katerem deluje
gospodarstvo. In je naredila marsikaj, je pred mesecem dni zaradi ugotovljenih nepravilnosti dala predlog
v vladno proceduro, za razrešitev vodstva AUKN. Z nekaterimi stvarmi se ukvarja tudi policija. Niti na
dnevni red to ni bilo uvrščeno, niti na dnevni red. Tako da, ko govorimo o tej, o branjenju pred neko
plenilsko logiko, bomo v nadaljevanju zelo pozorno spremljali in zelo ostro in še glasneje kot doslej
opozarjali na prakse, pred katerimi si je predsednik vlade, žal in predolgo in kljub opozorilom, zatiskal oči.
ŠKRLJ: No, prav tako bo, verjetno javnost pozorno spremljala tudi glasovanje vaših poslancev, kadar bodo.
GOLOBIČ: Ni treba, sem že rekel, zaupnice ne bomo podprli.
ŠKRLJ: Dobro. Gospoda Sajovic in Žerjav nista še nič povedala danes. Gospod Sajovic, vaša najmanjša,
torej, zdaj druga od obeh koalicijskih strank, slišali ste svojo predsednico na začetku kaj je povedala.
Kaj, pravzaprav, pričakujete od nadaljevanja oz. od, ja, od nadaljevanja mandata do njegovega konca ali
predčasnih volitev? Ste morda tudi sami med kandidati za prevzem kakšnega ministrstva?
SAJOVIC: Poglejte, ne, malo za šalo, malo za res, seveda nismo najmanjša stranka, smo druga največja
koalicijska stranka ta trenutek. Seveda je pa tragikomika tega, da imamo pet poslancev. Jaz mislim, da so
se volitve v Sloveniji že začele in da, seveda, pri političnem razmisleku v tej državi prevladuje razmislek,
ki je v korist strankam, ne pa Sloveniji. Jasno je, da so nas volivke in volivci izvolili za celoten mandat, ki
se lahko začne ali pa konča tudi prej. Dejstvo je, da če preberete današnji vox populi, da četrtina Slovenk
in Slovencev ne bi volila nikogar.
ŠKRLJ: Bi ta hip zmagala stranka, ne vem, ( nerazumljivo )
SAJOVIC: Tako je, in jaz mislim, da je izgubila kredibilnost vsa politika, ne samo pozicijska ali pa
opozicijska. Seveda, v izjavah danes je bilo slišat koliko pomembnega dela, posla nedokončanega ostaja
na ministrstvih. Ampak očitno ti, ki so odšli, ne, dajejo prednosti logi, prednost logiki stranke, ne pa
prednost problemom, ki jih ta država ima, ne. In v tem vidim, vidim težavo, ne. Enostavno treba se je
borit, iskat najboljše rešitve, kajti za dobre rešitve očitno v parlamentu podpore ne manjka. Močno mi je
v spominu zadnja seja, gospod Gantar je svoje zaupanje utrdil z 46-imi glasovi na tajnem glasovanju.
Sprejetih je bilo praktično večino vseh zakonov, ki jih je predlagala vlada. Kandidati za Evropsko sodišče
so dobili številko glasov od 49 do 50. Enostavno, poslanke in poslanci smo dolžni odločat po svoji vesti
in če bodo rešitve, ki bodo predlagane prave in pa dobre, potem v manjšinski vladi, kratkoročno, ne vidim
hujših težav. Če pa bodo, seveda, rešitve slabe, če te ne gredo čez parlament, potem pa sem prepričan, da
bo mandatar vedel in pa se znal odločit tako, kot je prav. Pa še ta dilema, ki se je izpostavila, rebalans, pa
nanj vezana zaupnica, hočemo združit v isti paket glasovanja, dve nezdružljivi stvari. Rebalans je treba,
seveda, najprej videt, osnutki in obrisi se čutijo, če je za državo tako pomemben, potem to pomeni, da
ga rabimo, ker je v korist javnih financ, ne.
ŠKRLJ: No, ampak če vprašam tudi vas, neposredno, prosim, odgovorite. Če se premier odloči in gre v
parlament po zaupnico in jo veže na sprejetje rebalansa proračuna, kako boste vi osebno, kot poslanec,
glasovali?
SAJOVIC: Jaz bom glasoval tako kot vedno, po svoji vesti, ko bom videl dokončno izoblikovan rebalans
proračuna in pa ocenil težo njegovih posledic, če ga ne sprejmemo. Po tem se bom odločal, predvsem
po tem ključnem vsebinskem aktu.
ŠKRLJ: Gospod Radovan Žerjav. Slovenska ljudska stranka, nekako, velja za konstruktivno opozicijo, tudi
pri referendumih ste, vsaj pri pokojninski reformi, nekako, niste nasprotovali vladnemu predlogu oziroma
za vas je bila pokojninska reforma sprejemljiva. Kako vi vidite vse to dogajanje, kar se pač ta čas v slovenski
politiki dogaja, glede na to, da gre za manjšo stranko, ki najbrž nima tolikšnega vpliva kot če bi bila,
recimo, podobna LDS, ki je v vladi, pa vendarle?
ŽERJAV: No, v primeru pokojninske reforme, smo se zagotovo obnašali po principu racionalnosti, in tudi
vso to dogajanje lahko gledamo skozi oči racionalnosti. Prej ste spraševali o konstruktivni nezaupnici
oziroma zaupnici. Glejte, po moji oceni je neracionalno leto dni pred volitvami, postavljat popolnoma
na novo vlado, ker sem trdno prepričan, da v teh težkih, hudih časih, nemo, je nemogoče zbrati dobro,
strokovno in kredibilno vlado za to, da bodo eno leto sedeli na ministrskih stolčkih, s tem, da seveda
potrebujejo kar nekaj časa, da se, da se vpeljejo, kot se temu reče, in po enem letu, preprosto, ta, ta
zahtevna mesta zapustijo, zapustijo. Jaz mislim, da je potrebno predvsem dobiti celoten mandat, prevzet
odgovornost za to, in potem skoz ta celoten mandat, seveda, storiti, kar se da največ. To dokazuje tudi
to, da rekonstrukcije, preprosto, ni moč speljati, ker je najbrž izredno težko v teh časih, tako kost sem
prej povedal, za ta kratek čas dobiti ministre, da ne bom rekel, kaj šele več, predsednika vlade za ta
kratek čas. Ne, saj se je marsikaj pogovarjalo, kdo bi naj vse bil kandidat, pa na nek način, ni nekega
velikega drena za to, da bi, tako na eni in drugi strani, za ta kratek čas – govorim za to dobo enega leta –
kdo bil pripravljen prevzeti, prevzeti vodenje vlade. Ravno zaradi tega razloga, se mi zdi, da je potreben
racionalni razmislek, ali je smiselno vztrajat in stopicat na mestu ali pa tako kot je bilo rečeno, preprosto,
zadevo presekat, se odločit za predčasne volitve, ne glede na to, kakšne so, seveda, sedaj stavnice ali pa
kako kotirajo delnice katerih posameznih političnih strank. Dobit novo, novo večino, novo, novo zaupanje
te večine, kredibilno vlado, in da potem v celotnem štiriletnem mandatu poskuša ta vlada storiti, pač, čim
več, kar se da storiti. Kar me moti ob vsem tem, kar spremlja vse to skupaj, je pa ta, bom rekel, skoraj
sovražna retorika, ne. Moti me to, da se govori, da ni alternative, ne, in da bomo, pač, ali pa, da, da se
bo vztrajalo na vladi tako dolgo, dokler ne bo alternative. Človek dobi občutek, da, da se pripravlja neka
zgodba za neko alternativo, ki bo morda komu po godu, ne, ki bo po godu tistim, ki morda iz ozadja, tako
ali drugače, vplivajo na določene odločitve. In to se mi zdi nesprejemljivo. Če bi se, recimo, kje v kateri
drugi državi, pojavljala taka retorika, denimo, tam, kjer imajo dve stranki, ne, denimo, Velika Britanija, ali
tri ali pa v Združenih državah Amerike, ki so samo dve stranki, ne, da bi ena stranka začela uporabljat
retoriko, da ni alternative, se mi zdi, da je to resnično nesprejemljivo. Alternativa vedno obstaja, obstajajo
tiste stranke, ki trenutno niso na vladi – to je, pač, politična realnost in s tem se je treba sprijaznit. In na
koncu, ne, zagotovo ne bodo o tem, kdo bo vodil naslednjo vlado določa, določali tisti, ki sedaj vodijo to
vlado, ampak bodo to, o tem odločali volivci. Jaz upam, da smo še vedno v demokraciji in da ne morejo
nekateri politični, izpostavljeni politični člani posameznih koalicijskih strank, odloča o tem, kdo bo, kdo
bo vodil naslednjo vlado. To bodo, jaz upam vsaj, odločali volivci.
ŠKRLJ: No, poglejte, če bi bili zdajle v šoli, pa bi rekel, koliko vas je tukaj za predčasne volitve, bi prešteli
dvignjene roke, pa bi si bili hitro na jasnem. V minulih dneh smo od premiera lahko slišali oceno, da.
Takoj, dovolite samo še tole vprašanje oziroma ugotovitev, ocena: premiera v Sloveniji imamo, vlado in
parlament, ki delujeta, to naj bi pomenilo, da krize ni. Toda, če drug za drugim, zakoni, ki jo predlaga
prav ta vlada in sprejeme prav ta parlament, padajo na referendumu, ni to dovolj zgovoren dokaz, da je
nekaj narobe? Ali bi, torej, morali zamenjati ljudstvo? Gospod Kumer.
TANKO: No, ja sem.
ŠKRLJ: To je vprašanje, potem pa replika. No, izvolite, da ne bo hude krvi.
TANKO: Ja, seveda, ne, bi rad nekatere stvari komentiral, ker zdaj je pol oddaje, ne, od polovice oddaje,
polovico govoril Gregor Golobič, ne, ostali pa tisto, kar je ostalo.
ŠKRLJ: No, ni bilo čisto tako.
TANKO: Seveda je bilo.
ŠKRLJ: Prosim vas, vsi malo glejte na uro, pa.
TANKO: Poglejte, jaz predlagam, predlagam, ne, da pogledamo tudi kakšno stvar nazaj, da se ta koalicija,
se je utemeljila na neki laži, v katero čiščenje oziroma pokrivanje, so se vklopile, pravzaprav, vse inštitucije
države, od predsednika republike naprej. V tej koaliciji, ne, se je potem ogromno ustvarilo nekih afer,
zgodb, ki se niso nikoli razčistile. Predsednik vlade ni odreagiral, ko smo mi predlagali interpelacije,
se jih je pokrilo, ne, in se kasneje potem tisto je obžalovalo. Ni se enakopravno obravnavalo, recimo,
niti vseh mnenj Računskega sodišča, skratka, v vseh teh projektih gre za neke vrste prevaro, ne. In ta
koalicija je taka, da ne funkcionira, ne deluje, ne upravlja države z vzgledom, ampak s čisto drugo stvarjo.
Druga stvar, kar pa je potrebno komentirat, je pa pravzaprav ta zgodba, ki se je pojavila sedaj o nekem
programiranem stečaju vladne koalicije, ki naj bi storila vse, da bi na koncu prišla spet ven ta ista vladna
koalicija, ne, to se pravi, nek levi tranzicijski trojček. To pa postavlja, pravzaprav, strankarske interese,
ne, vseh teh treh strank, nad usodo države, nad usodo ljudi, s tem, s temi izjavami, ob teh izstopih, ki
so se dogodili, je povsem jasno, da teh ministrov in teh strank, ki so v koaliciji, ne zanima več usoda
države – to so spoznali, so zavozili – ampak njih samo zanima, ne, kako izpeljat projekt takih ali drugačnih
volitev, da se bo ta zgodba, ne, te tranzicije in te koalicije, ponovila še za naslednja štiri leta. To pa je
perverznost, pravzaprav, do kraja.
ŠKRLJ: Dobro. Hvala lepa. Gospoda Kumer in Golobič.
KUMER: Zdaj pa, zdaj pa, seveda, moram, moram reagirat, ne. In nisem imel namena nazaj poseč, ampak
zdaj pa moram v leto 2-9, poseč, ne. Namreč največja opozicijska stranka SDS, in to je zdaj očitno, ne, se
nikoli ni sprijaznila, da je 2-8, zgubila na volitvah. In tu dajem kritiko na vlado ali pa, recimo, tudi premiera,
ki je bila narejena kronska napaka. 2-9, januarja, zaključnega računa za 2-7, kjer smo pokrili slabo delo
prejšnje vlade, ne bi smeli sprejet, ki je na izsiljevalski politični način, bilo vezano na odnose s Hrvaško.
In smo potrdili ta zak, in od takrat se je začela ta zgodba odvijat. Ampak moja poanta ni v tem – samo da
reagiram za nazaj. In seveda, cele dve leti pa pol, se to negativno vzdušje v tej slovenski javnosti ustvarja.
Od januarja 2-9, ta vlada, ko je komaj usedla se not, ni sposobna nič naredit. Ampak jaz bi rad na nekaj
drugega opozoril, ne. In seveda se je potem posluževala blokad, med katerimi je pomembna blokada, so,
seveda, referendumi. In poslušte, če bom mi pristali, da so odločitve na referendumih, v bistvu, volitve,
da je to pravilo, ne, potem bodo redne volitve izjema, tudi v bodoče, če seveda ne bo neka druga večina,
spremenila ustave. Ta večina, očitno, tega namena nima, ker smo dvakrat poskušali pri manj zahtevnih
zadevah, v Državnem zboru naredit spremembe pri Ustavnem sodišču in ne nazadnje, pri referendumih,
pa nam to ni uspelo v tem, v tem mandatu. In še nekaj, ne. Zakaj pa je ta največja opozicijska stranka SDS,
leta 2000 oziroma koncem leta 99, ni predlagala, da gremo na predčasne volitve? Mi smo govorili takrat
o predčasnih volitvah, in je sprejela vlado, novo vlado, za pol leta, za pet in pol mesecev, Bajukovo vlado.
ŠKRLJ: No, zdaj se spet vračamo zelo, zelo nazaj, ne.
KUMER: Leta dvain, ne, ampak hočem samo povedat, nič novega, ne, zdaj leta 2011, je pa popolnoma
drugače. Je res situacija bolj komplicirana, težja, tudi ekonomsko in socialno, ampak dajte mal nazaj si
pogledat, kaj ste počeli v, v preteklosti, ki so bile priložnosti, tud na (nerazumljivo)območju, no.
ŠKRLJ: Ostanimo še pri zdajšnjem položaju, torej, kriza je tukaj in zdaj, kaj je bilo pred leti; vedno znova
se vračamo v preteklost.
KUMER: Ne vem, zakaj bi mogle bit predčasne volitve, ne?
ŠKRLJ: Pa se morda danes temu lahko izognemo.
KUMER: Naj pridejo z ekipo, če jo imajo.
ŠKRLJ: Gospod Golobič. Poglejte, vi ste zdaj v opoziciji, če premier Pahor vztraja, da bo Slovenijo, z
manjšinsko vlado, ki ima v parlamentu zagotovljeno le dobro tretjino poslanskih glasov, popeljal iz
krize, se samo po sebi poraja vprašanje, ali je moralno vztrajati pri, na oblasti, ki jo tudi po zadnjih
javnomnenjskih raziskavah podpira le še slaba petina državljanov in na ta način državo, čeprav, domnevno,
v imenu njenih interesov in za preprečitev popolne krize, držati v rokah kot talca? Če bi bili vi zdajle na
premierjevem mestu, kaj bi storili?
GOLOBIČ: No, jaz bi najkasneje aprila, ko sem predlagal, takrat bi, recimo, če bi predlagal Borut Pahor,
da se vsi trije predsedniki koalicijskih strank umaknemo iz vlade, še pred pokojnin, referendumom o
pokojninski reformi, to zanesljivo storil. Ampak to so vse hipotetična vprašanja. To je ta problem te, bom
rekel, opravilne sposobnosti vlade, ki je, ki od, ki ji odreka tako veliko število ljudi, pravzaprav, to, to
zmožnost, nima tega zaupanja, da bi lahko sprejemala odločitve, za katere, po drugi strani, isti ljudje
pravijo, da jih je potrebno sprejeti. In to velja, to mora politika upoštevat in se umaknit. In to je bil naš
predlog, konstruktiven, na nek način, konstruktivna nezaupnica, če želite. Tako, da žal, se to ni zgodilo.
Mislim, da v tem, seveda, je, je precejšen problem. Kako bo ravnal naprej? Težko rečem, mislim, da je
treba to videt, tudi dat nek čas. Očitno si ga.
ŠKRLJ: Vprašal sem vas, kako bi vi ravnali, glede na to, da ste sami ponudili odstop vseh treh predsednikov?
GOLOBIČ: Jaz sem, jaz sem ponu, ja, in potem, ko ni bil sprejet, sem sam odstopili in se umaknil. In zdaj
so, seveda, ministrice, in še v mesecu juliju, če ne bo prišlo, če ne bo Slovenija stopila na, na, na, na pot
predčasnih volitev, bo odstopil tudi predsednik Državnega zbora. Tako, da stranka Zares bo dosledno
vztrajala pri tem, da so potrebne spremembe, če želi politika ohranit neko kredibilnost. Referendumska
ureditev je problematična, vendar ta hip ne rešuje, pravzaprav, ta problem, ničesar. Neka nova vlada bi
lahko dobila tisto podporo za to, da bi tudi to ureditev spremenili. Ampak jaz bi se, pritrdil, če dovolite,
prej sem želel replicirat, gospod Žerjav je rekel, in se zelo strinjam z njim: v resnici v Sloveniji obstaja
alternativa. Jaz mislim, da lahko alternativo ponudi tudi sedanja koalicija, žal, se za to ni odločila. Pri
tem je imela odločilno vlogo stranka SD, ki je vodilna stranka te koalicije, mi smo dali samo pobudo
lahko. Obstaja tudi druga alternativa, ta alternativa je SDS, to je zelo realna alternativa. In mislim, da
zelo dobro vemo, kakšna alternativa je to. Imela je priložnost pred štirimi leti, prva doslej, je izgubila
volitve samo po enem mandatu. In to je zelo močno sporočilo, in to v, v konjunkturni dobi. Za nalašč je
bila razglašena afera Patria. Slovensko tožilstvo, slovensko sodišče, je pripoznalo utemeljenost kazenskih
ovadb v tej zadevi, imamo opravka z obtožnimi predlogi. To je stranka, ki se poslužuje konstruiranih,
montiranih, listinskih kvazi dokazov, da blati predsednika republike. To je alternativa, to moramo vedet,
zato, bom rekel, zelo težko smo naredili ta korak, da smo se umaknili iz te koalicije. Naredili smo ga
zato, da opozorimo, da vendarle je ta realnost te druge alternative, tako zelo prezentna in odgovornost te
koalicije bistveno večja, ki jo danes demonstrira s tem, neke vrste preživetvenim, pravzaprav, nagonom,
predsednik vlade, ki mu je treba izreči priznanje, da je tudi, bom rekel, imel, seveda, dobro voljo, dobre
namene, tudi dosegel določene pomembne premike, vendar ne uživa zadostnega zaupanja, da bi lahko
mandat uspešno zaključil do konca.
ŠKRLJ: Torej, ljudstvo je že poslalo jasno sporočilo na tisto referendumsko nedeljo, zdaj, ne bomo
zamenjali ljudstva, ampak vprašanje za gospoda Sajovica, ki je le enkrat prišel do besede. Če sta se
premier Pahor in vaša predsednica, Katarina Kresal, tako dogovorila, naj bi nekateri ministri, ki v vladi
ostajajo, odslej, za tri mesece, recimo, prevzeli še danes izpraznjena tri ministrska mesta. Menite, da je
tako delo, glede na specifiko vsakega od ministrstev, lahko uspešno? Ali bomo dobili prenovljeno, deloma
prenovljeno vlado, v kateri se, pravzaprav, vsakdo spozna na vse?
SAJOVIC: Jaz si želim, da bi tako delo bilo uspešno, kajti Slovenija to potrebuje bistveno bolj, kot stalno
politično igračkanje. Tako kot smo že rekli, ne, enkrat je na tapeti predsednik države, in za to, da se
ga diskreditira, je dovoljeno prav vse, tudi ponarejanje dokumentov. Enkrat moti predsednik Državnega
zbora, očitno že dvakrat, spet enkrat ni dobra ustava, pa celo himna ni bila več prava, ne. Ne ukvarjamo
se s pravimi vsebinskimi problemi, to je, seveda, javne finance, izhod iz krize, in pa gospodarstvo. Je pa,
seveda, problem, ker ministra, ministrstva so okorel, tog sistem, v treh mesecih ali pa enem letu, se tam
postori relativno malo, vse deluje po inerciji. Mi je pa, kot poslancu in državljanu te države, pa blizu ta
razmislek, da enkrat končno razrešimo dilemo, ne, ali imamo v Sloveniji preveč ministrstev ali pa premalo?
O tem smo govorili že nekajkrat, kako narest državo enostavnejšo, bolj vitko, bolj prijazno; in mogoče
ta rekonstrukcija vlade, kjer naj bi večji delež prevzela združena ministrstva, lahko prinese za Slovenijo
tudi kaj dobrega. Tisto, kar vas pa najbolj zanima, no, imena, kadre, kdo bo prevel kakšna ministrstva, pa
zagotovo nisem pravi naslov za te zadeve. To je odgovornost in pa naloga mandatarja, da jih predlaga,
na nas, poslancih pa, da jih sprejmemo po »hiringu«, ali pa zavrnemo.
ŠKRLJ: No, poglejte, prav premier je minuli teden, nekako, v šali dejal, da zdaj smo na poti k združevanju
ministrstev k tako imenovan ali pa, ja, tako imenovani vitkejši vladi. Razlog, da je sicer seveda, odhod
Zaresa iz koalicije, ampak vendarle, število ministrstev se zmanjšuje. A ni tako preoblikovanje vlade, torej,
na ta način, v naglici, v stiski, ker sta od štirih strank le dve še ostali v vladi, nepremišljeno ali celo tvegano?
Gospod Golobič.
GOLOBIČ: Zdaj bom pa čist kratek, da ne bom spet deležen očitka, da preveč govorim. Skupaj s Katarino
Kresal sva predsedniku vlade jasno zavrnila, dva tedna nazaj, da bi bilo smiselno spreminjat zakon o vladi
in krčiti število resorjev pred volitvami. To je naloga za novo vlado. Je pa prav, da se opravi strokovna
razprava, ministrica Krebsova je pripravila podlage za to, in smiselno, da se vse, bom rekel, to debato
izkoristi za to, da bo nova vlada, za nov mandat, kot je prej gospod Žerjav rekel, se oblikovala na drugačen
način. Ne zaradi števila ministrstev, ampak zaradi učinkovitejšega delovanja.
ŠKRLJ: Gospoda Tanko in Žerjav. Prosim, zdaj sta vidva na vrsti.
TANKO: Ja, hvala lepa. Poglejte, gospod Škrlj, saj včasih je brez veze, da nas povabite na oddajo, ne, če
je za vse meritoren, a ne, gospod Golobič.
ŠKRLJ: No, mislim, da ste imeli tudi vi na voljo podobno, enako veliko časa kot ostali sogovorniki.
TANKO: Poglejte, najprej, (nerazumljivo, govori istočasno kot voditelj), lepo samo, ne, s tem, groznimi
zgodbami, ne, ki jih poskuša prikazat, a ne, kaj naj bi bila tisto, kar naj, alternativa tej sedanji koaliciji.
Mislim, najprej je treba reč, ne, da je afera Ultra, ne, zaznamovala, kot prva, ta mandat. Pa se ni zgo, pa
se ni zgo, pa se ni zgodilo nič.
GOLOBIČ: (nerazumljivo, govorite oba)
TANKO: Nobenga ukrepa ni, ni bilo. Potem so se pojavile še afere znotraj vlade, pravzaprav, čisto na vrhu
koalicijskih strank, pri bulmastifih, pri Nacionalnem preiskovalnem uradu, Kabinetu predsednika vlade.
Pa se spet ni zgodilo nič, za vse so bile dane druge priložnosti, ali bodisi zaradi glasovanja ali pa je kdo
od funkcionarjev, ki je, ki uživa, bi rekel, mandat vsega ljudstva to pokriva, ne, s svojo izjavo. To je bilo
izhodišče dela v tej vladi. In zdaj to vpletat, a ne, kdo vse, kje bi kaj bil, a ne, pa kaj je, kakšna prijava kje?
Dokler se ne zaključi, pač, pustite to stvar, da teče tako kot teče. Ampak najprej, gospod Golobič, je treba
rešit doma, pri sebi. In s temi aferami, ki jih imate, ne, in ki so vas jih pokrili tudi vaši najvišji funkcionarji
stranke, je, je, pač, tako. Tudi gospod Kumer je povedal, ne, kaj si misli o dveh ministrih njegove vlade,
koalicijskih partnerjih, o gospodu Golobiču in o gospodi, gospe Kresalovi. To, pač, stoji. In ne to potem,
a ne, posiljevat, a ne, opozicijo, da je nekaj v tem primeru, kar koli naredila. Ni, vaši grehi so to, in za njih
v tem mandatu lahko odgovarjate. Za ostalo, pač, ker ni več te neposredne politične odgovornosti, v tem
mandatu jo mate, bodo pač ustrezni postopki, ki tečejo, recimo, da na neodvisnih vejah oblasti, tudi kaj
ugotovili. Je pa problem v tem, a ne, ker se ti zade, te zadeve ne odvijajo, ker so očitno blokirane, vpliv
imate velik, a ne, očitno, in pač zadeve stojijo. Pa še nekaj, ne. Zdaj, pravi odgovor, a ne, na to, kar je
gospod Kumer rekel, ne, ko je izjavil, da smo z glasovanjem ali pa, ne bom rekel, z izsiljenim glasovanjem,
ali ponovim glasovanjem o zaključnim rezultatu 2007, naredili ekonomsko napako. Ekonomska napaka
so prvi proračuni, ki ste jih vi sprejeli.
GOLOBIČ: Ne, ne.
TANKO: Ker ste sprejeli proračune s katerimi ste načrtovali vse uresničevanje svojih politik, z izjemno
velikim zadolževanjem. Pa še nekaj, gospod Golobič, ne, zdaj, ko ste tudi tako veliko govorili okrog afere
Patria, ne.
GOLOBIČ: Zelo malo.
TANKO: Če bi seveda realizirali, govorili ste pa odgovornostih, pa kaznivih, pa tolk naprej, dejanjih,
konstruktih.
GOLOBIČ: Postopkih.
TANKO: Če bi vsa Patria plačali, ta država je manj kot za en mesec zadolževanja. Vaša vlada to stori vsak
mesec, a ne, kljub temu, da ta Patria zdajle ususta toliko, da se (nerazumljivo) skoraj več ne izvaja. Ampak
kljub vsemu, ne, da niste plačali na tej Patrii skoraj še nič, a ne, vam teče po 200, 300 milijonov evrov
zadolževanja mesečno.
GOLOBIČ: Tako je. In to gre za socialne transfere, ne za to, za provizije, ne za provizije( nerazumljivo,
govorita oba) vaša stranka, gospod Tanko.
TANKO: In to za pro, in to za proje, in to za, in to za projekte, očitno, ne, ki nimajo nobenega, ne,
nobenega, bom rekel, fit backa, nobenega konkretnega ukrepa.
GOLOBIČ: Gospod Tanko, ima. Ta vlada je ogromno denarja namenila za socialne transfere.
TANKO: A lahko, a lahko gospod visokošolski bivši minister, povem do konca?
GOLOBIČ: Ne, samo povem. Izvolite, gospod Tanko.
TANKO: Boste potem kakšno besedo še rekel, no.
GOLOBIČ: Upam.
TANKO: In da so te navade v Zaresu, so zelo, zelo čudne. Tudi naša stranka se ni posluževala prav nobenih
blokad, niti z referendumi ne, predvsem za, ker so, ker ste vi izigrali civilno družbo, in so oni te postopke
sprožili. In potem tole dajat, a ne, nekaj na opozicijo, ne, je to, je to popolnoma brez veze, ne. Gospod
Golobič, kar zadeva pa mandate, ne, vi ste bili člani dveh vlad, vaša, vaše stranke, pa niso končale mandata,
ne. Ena Drnovškova je zagotovo med njimi, ta bo druga, ki ne bo kon.
KUMER: In če ne bi bilo predčasnih volitev takrat?
TANKO: Ki ne bo končala mandata.
GOLOBIČ: No, saj stranke Zares (nerazumljivo, govorijo vsi).
ŠKRLJ: No, spet se vračamo v preteklost.
TANKO: Tako, da ko govorite, pač, o dejstvih, morate povedat tudi tisto, kar zadeva vas in vašo stranko.
GOLOBIČ: Samo besedo. Je bila omenjena zadeva Ultra. Samo besedo.
ŠKRLJ: Gospodje, spet se vračamo v preteklost, prosim, pogled naprej.
GOLOBIČ: Dejstvi, gospod Tanko, ste rekli, ja, dejstva. Preiskovalno komisijo ste ustanovili, vaš predsednik
zelo počasi dela, ker ve, da je na vseh točkah bila afera izmišljena, ima vse dokaze, od bank, od davkarije,
od policije, vsi dokazi so, da ste si afero zmislili, zato vam ne ustreza, da bi jo pripeljal do konca. Ima
vse elemente za zaključno poročilo, jaz polno sodelujem zraven, ker vem, kaj je res in kaj ne. Tako, da
ni težav, imate potezo.
TANKO: Vse bo narejeno.
GOLOBIČ: Seveda bo, vaša alternativa.
TANKO: In pri Patrii, in pri Patrii najbrž tudi, ne.
GOLOBIČ: Ampak o tem bo odločalo sodišče, ne vi ali jaz.
TANKO: Saj vas tudi lahko pri Ultri.
GOLOBIČ: Absolutno, brez težav.
ŠKRLJ: No, kot kaže, boste tudi skupaj v opoziciji, težko sodelovali in pravzaprav je koalicija takšne
opozicije celo vesela, kajne.
KUMER: Ko sprašujete o prihodnosti, ne, saj se bo vidlo zdaj na seji, 11. do 15. ki je opozicija velika, ne.
Jaz mislim, da tudi bo opozicija zdaj lahko uveljavila vse svoje predloge, ne. že na odborih in komisijah,
vse bojo lahko. To, kar se z daj govori, da ne morejo, ne, uveljavit, bodo zdaj lahko vse uveljavili. Vse
dobre stvari bojo lahko prišle v zakonske, mislim, da se stvar spreminja, obrača, ne. In namest, da bi bili
zadovoljni, ne, s tem, zdaj zopet ploščo obrača, ne. Tako, da jaz mislim, da gre za velike spremembe in
pustimo času čas, do septembra oziroma oktobra.
ŠKRLJ: No, pa vendarle, ni malce pozno že za te spremembe.
ŽERJAV: Malo resnosti bi vendarle pri tem sodilo, ker vi, gospod Kumer, dobro veste, da to ni kar tako
enostavno, kot vi, kot ste zdaj povedali in da zagotovo tako tudi ne bo, ne, kot ste povedali. Ampak vse
to, kar smo danes slišali in to, kar zdaj sliš, poslušamo mesece, ne, saj se ne pogovarjamo par dni, ne,
je, po moji oceni, vse skupaj neracionalno, ne. In, glede na to, da stopicamo na mestu, namesto, da bi se
ukvarjali s tem, kako bi dejansko javno upravo resnično rekonstruirali, kot se temu reče, reorganizirali.
Jaz se absolutno strinjam s tem, da potrebujemo manj ministrstev, ampak to ni dovolj, ne, samo število
ministrstev ni dovolj, potrebno je po celotni strukturi navzdol naredit marsikaj, ne. In vsa ta odpiranja
raznoraznih agencij in svetov in uradov, ne vem, kaj vse skupaj, kar se je dogajalo, zagotovo ne prime, ne
pripomorejo k temu, da bi imeli vitkejšo državo, ne, zagotovo ne, ne. In v prihodnjem mandatu, po moji
oceni, bo tudi na tem področju potrebno narediti red oziroma porezat kakšno, kakšno agencijo, porezat
kakšen urad, ne kakšnega, deset, na desetine, zmanjšat jih na polovico, ne. In drugo, kar je, ne, najhuje,
ne, ko danes ministrica za gospodarstvo sama ugotavlja, da vlada ni storila dovolj na konkurenčnejšem
gospo, torej, za konkurenčnejšo gospodarstvo, poem pa res morajo goreti v premierovi sobi ali pisarni,
vse rdeče luči, ne. In če se to prizna, odkrito prizna, ne prevzame odgovornosti, in kljub temu, da sam sebi
priznaš, da nisi storil vsega, pa vztrajaš tam, na moč, ne, do zadnje kaplje krvi, pa se mi resnično ne zdi
racionalno ne, da ne bi uporabil kakšne druge besede. In bi najbrž bilo, en, zdaj, seveda, jaz verjamem,
da je to težko priznat. Ker, kaj je najhuje, ne? Najhuje pa je to, da se je delo na ministrstvih zaustavilo, ne.
To sicer ministri ne bodo priznali, javno, de facto, pa je to res, da, da se je delo na ministrstvih ustavilo,
zato, ker seveda vsi čakajo, kaj se bo zgodilo. Ne nazadnje, nekateri že z ministrstvih, tako ali drugače,
bežijo, si iščejo nove službe, in v takem vzdušju na ministrstvu, pazite, tudi te ljudi, uradnike je potrebno
razumeti, ne. Ta država sto ji na mestu. In če bi bili odgovorni do te države, vsi skupaj, ne – jaz ne bom
špekuliral zdaj, kdo bo na, kdo bo sestavljal naslednjo vlado? Ne vem, tisti, ki ga, ki mu bodo ljudje dali
to, ta mandat, ne. Ampak neodgovorno je ob takšni situaciji vztrajat na oblasti.
ŠKRLJ: No, poglejte. Naša oddaja pa ne stoji na mestu, temveč se počasi končuje. In če smo na začetku
ugotovili, da nas čakajo bržkone predčasne volitve, te bi bile lahko jeseni, vendar skoraj verjetneje
spomladi, pa mi vi povejte, vašo oceno, vsak v enem stavku, kdaj, na kakšen način, do predčasnih volitev?
Pa kar po vrsti. Gospod Golobič, torej, prosim.
GOLOBIČ: Naj ima gospod Tanko zadnjo besedo.
ŠKRLJ: Namreč, kdaj bodo državljani imeli spet zagrenjeno življenje z različnimi predvolilnimi dejavnostmi
oziroma kdaj naj si vzamejo prosto, da jim tega ne bo treba gledati in poslušati?
GOLOBIČ: Jaz sem že na začetku omenil, mislim, da smo, kot stranka Zares, z izstopom iz koalicije, ki
zanesljivo ni nekaj, kar bi se stranki obrestovalo, kar bi kdor koli štel v plus, vendar smo ravno za to, da
bi se stvari premaknile, premaknile v smislu, o katerem je gospod Žerjav ravnokar in že prej, govoril, to
storili. Zato tudi to lahko prispeva, doslej je to najodločilnejši korak kogar koli, da bi prišli do predčasnih
volitev. Menimo, da je prav pred tem postoriti še nekaj drugega, spremeniti volilni sistem, da bo v skladu
z ustavo, da bodo ljudje vplivali na to, kdo sedi v parlamentu, spremenili tudi referendumsko ureditev. To
bi bilo idealno. Tako, da, dvomim pa, da bo prišlo do predčasnih volitev po sedaj veljavni poti. Jaz sem
skeptičen, da bo do njih prišlo, če ne bomo pred tem spremenili, na ustrezen način, ustave in dali in dali
tu neko pristojnost tako predsedniku vlade, kot predsedniku republike.
ŠKRLJ: Gospod Kumer, prosim.
KUMER: Ja, to, kar sem povedal že na začetku, ne, mislim, da je rebalans točka, ki se bo vidlo razmerje v
parlamentu. Za temle, če rebalans ne bo sprejet, pride glasovanje in zaupnici, in neizglasovana zaupnica,
pomeni predčasne volitve. Razen, opozarjam, če nima kdo kakega skritega jokerja v žepu.
ŠKRLJ: Gospod Žerjav, prosim.
ŽERJAV: Mi se v Slovenski ljudski stranki pripravljamo kot, da bodo 15. oktobra volitve, tako da sem s
tem praktično vse povedal.
ŠKRLJ: Še gospoda Tanko in Sajovic.
TANKO: Čim prej.
ŠKRLJ: Gospod Sajovic.
SAJOVIC: Liberalni demokrati s predčasnimi volitvami nimamo nobenih težav, ocenjujemo pa, da so realne
šele ob začetku naslednjega leta. Je pa temu potrebno dodat, da seveda nekateri, ki o predčasnih volitvah
veliko govorijo, ne, saj njihovi poslanci, ki nas dnevno ustavljajo na hodniku, pa vidim, da tega razmisleka
vrhov politike, zagotovo ne delijo. Večina si jih želi ostat v parlamentu in mandat zaključit.
ŠKRLJ: Tako, spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, v Studiu ob sedemnajstih, smo se s predstavniki
parlamentarnih strank spraševali, kako in doklej, naj bi Slovenijo vodila manjšinska vlada, ki se ji, tako kot
nam državljanom, obeta dolgo vroče poletje in jesen, pa bržkone tudi pomlad. Gostom današnje oddaje,
hvala za sodelovanje in vam za pozornost. V jutrišnji bomo govorili o kakovosti kopalnih voda pri nas,
zato ji, še zlasti, če nameravate v teh počitniških dneh poiskati osvežitev v njih, kar prisluhnite. Urednica
Alenka Trlep, tonski mojster Stane Košmrlj in voditelj, Marko Škrlj, pa vam voščimo lep in miren večer.