Mednarodni dan žena ni praznik
Zares Aktivni se zavedamo, da smo mladi prihodnost in jo posledično tudi soustvarjamo in oblikujemo. Prizadevamo si za družbo in državo, ki bo ženskam še izboljšala položaj in jim tako zares omogočila enake možnosti.
V času gospodarske krize je toliko bolj pomembno, da se zavedamo, da položaj žensk na trgu dela še vedno ni enakopraven. Ženske v Sloveniji zasedajo nižja, manj odgovorna in tudi slabše plačana delovna mesta. Nesprejemljivo je, da se še vedno kaže razlika med plačami moških in žensk z enako stopnjo izobrazbe. Med visokimi funkcionarji, menedžerji in zakonodajalci je le 30% žensk, zato pozdravljamo prizadevanja vlade za povečanje vključenosti žensk in okrepitvi njihove moči v politiki, gospodarstvu in javnem življenju. Poudarili bi, da so tovrstne spremembe nujne tudi v parlamentu, saj je Slovenija, ki ima le 12 poslank, na predzadnjem mestu med državami članicami EU.
Dejstvo je, da se je potrebno za enakopravni položaj boriti tudi individualno. Ženske se ne smejo podcenjevati, spregovoriti in opozoriti morajo javnost na krivice in nepravilnosti, ki se jim v vsakdnajiku dogajajo. Ključnega pomena za izboljšanje položaja žensk je torej tudi, da aktivno participirajo pri odkrivanju in razkrivanju morebitnih nepravilnosti ter tako pripomorejo h izboljšanju lastnega položaja.
Mednarodni dan žensk ni praznik, temveč priložnost, da tudi mladi kritično ocenimo zdajšnje stanje položaja žensk in hkrati odpiramo predloge za ukrepe, ki bi privedli do izboljšanja stanja. V zadnjih 100-tih letih je bilo ukrepov veliko, njihov cilj pa do danes enak, izboljšati položaj žensk oziroma zagotavljati trajnostni razvoj pri uveljavitvi enakosti spolov.
Ob tej priložnosti bi radi opozorili, da se je pred 100 leti Clara Zetkin borila za enakopravni položaj žensk in enakost pred zakonom, želela je, da se zakonodaja prilagodi družbenim spremembam. Nasprotnikov, ki so ji očitali razpad tradicionalne družine je bilo seveda veliko. 100 let kasneje se z novim predlogom družinskega zakonika zopet borimo, da se bi zakonodaja prilagodila družbenim spremembam in želimo si, da se bo za dobro otrok in družbe, zgodovina ponovila.
Matic Vidic,
predsednik Zares Aktivnih