Miheljak: Pri arbitražnem sporazumu gre za politični spopad
“Pri arbitražnem sporazumu ne gre za izhod na odprto morje, ampak za velik politični spopad, v katerem je bila žerjavica vržena javnosti,” ugotavlja publicist Vlado Miheljak. Pravnik Matevž Krivic, ki je bil z Miheljakom gost okrogle mize koprskega odbora Zares, pa meni, da sporazum, kar se morske meje tiče, za Slovenijo ne predstavlja tveganja.
Manj ljudi kot bo šlo na volitve, večja verjetnost je, da tisti, ki želijo končno rešiti mejno vprašanje, izgubijo bitko, opozarja Miheljak. “Zato je edina možnost, da umazano igro sprejmeš in izraziš svoje mnenje,” poudarja.
Arbitražni sporazum je po njegovem sicer “velika uganka, ker ne vemo točno, kaj bomo dobili“. Nesporno pa bo Slovenija s sporazumom dobila stik z odprtim morjem, je prepričan. Po arbitražnem sporazumu služnostna pot ni možna in se gotovo ne bo zgodila, še poudarja.
Sicer pa po mnenju Miheljaka tako dobre priložnosti, kot jo za Slovenijo predstavlja sporazum, ne bomo več imeli, saj je Hrvaška v situaciji, ko mora biti sporazumu naklonjena. Več kot lahko dobi Slovenija zdaj, ne more več dobiti, poudarja. Da bi lahko dobili celovit Piranski zaliv, je po njegovem mnenju mit in prodajanje iluzij.
Podobno mnenje deli nekdanji ustavni sodnik Krivic, ki opozarja, da Slovenija neposrednega dostopa do odprtega morja ne more imeti, četudi bi dobila nadzor nad savudrijsko obalo, kar pa je po njegovem nemogoče in dokončno zamujeno. Stik z odprtim morjem, ki ga sporazum zagotavlja, bo zato določen prek takega ali drugačnega koridorja, ugotavlja Krivic.
Ključno vprašanje po njegovem je, čigave bodo vode v koridorju. Kot ugotavlja, so možnosti načeloma tri, pri čemer pa ekstremni varianti, da bi postale slovenske ali ostale hrvaške, ne prideta v poštev. Kot poudarja, arbitraža namreč vedno išče kompromisno rešitev.
Kot realni je Krivic izpostavil možnost, da postanejo vode mednarodne, kar je zagotavljal t. i. koridor Drnovšek-Račan, ali pa da dobijo status kondominija in postanejo skupne vode Hrvaške in Slovenije. Lahko pa se arbitri domislijo nove rešitve, ki pa bo po njegovem vedno kompromisna.
Poslanec Zaresa Franco Juri ob tem dodaja, da bo pomemben presedan predstavljal sporazum Drnovšek-Račan, ki je eden redkih dokumentov, ki niso enostranske narave. “Vsi enostranski dokumenti bodo izločeni iz obravnave. Edino, kar ni enostranski dokument, je parafiran sporazum, ki bo vključen v razmišljanje morebitnih rešitev arbitrov,” poudarja.
Zato je po njegovem verjetno, da se bo rešitev, ki bi jo dosegli z arbitražnim sporazumom, gibala v mejah rešitve sporazumoma Drnovšek-Račan. “Če ne bo identična, bo zelo podobna,” meni Juri. Sicer pa na referendumu po njegovem ne bomo glasovali za eno ali drugo politično opcijo, temveč ali bomo vprašanje meje rešili na miren način in ob spoštovanju mednarodnega prava.