Minister Šturm in njegova pravica
Sekretar stranke Bogdan Biščak je ob odločitvi upravnega sodišča v zadevi »Zalar« podal naslednje stališče.
Upravno sodišče je s sodbo ugotovilo, da je minister Šturm ravnal diskriminatorno, ko je za predsednika ljubljanskega okrožnega sodišča imenoval Andreja Barago. Diskriminatorno do Aleša Zalarja, ki ga je kot edinega kandidata pred tem zavrnil, ker naj bi ne imel dovolj sodniških izkušenj, kasneje pa imenoval Barago, ki jih ima še manj.
V Zares – nova politika pozdravljamo odločitev sodišča, s katero je priznalo to, kar smo sicer vedeli vsi – da Aleš Zalar za predsednika sodišča ni bil imenovan, ker ni bil »prave barve«. Ne nujno politične – kaj je tisto, kar ministru Šturmu na njem ni bilo všeč, javnosti pravzaprav ni znano. Še najbolj verjetno je, da ga preprosto ne morejo šteti med svoje in prijateljsko poklicati po telefonu. Odločitev sodišča pozdravljamo tudi zato, ker je končno sodni sistem začel postavljati meje lastne avtonomije. Morda bo vrhovno sodišče v zadevi odločilo tudi drugače, v prid ministru Šturmu, a cesar je po tej odločitvi že nag.
Ali bi minister Šturm moral odstopiti? Zaradi same sodbe ne. Pravniki, ki opozarjajo, da bi morali odstopiti verjetno vsi ministri, če bi uporabili tak kriterij, imajo prav. Bi pa moral odstopiti zato, ker je namerno ravnal diskriminatorno, za nobeno napačno uporabo prava ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ni šlo. Skratka – nišlo za zmoto. Minister se je želel znebiti nezaželenega sodnika in si, ker tega strokovno ni mogel utemeljiti, izmišljal argumente, ki jih je kasneje poteptal. Pravico, ki jo sicer ima – da izbere ali zavrne posameznega kandidata za predsednika sodišča – je uporabil šikanozno. Za ministra nedostojno, za pravosodnega ministra nedopustno!