Na ministrstvu za zdravje najprej pomesti pajčevine
Poslanka Cveta Zalokar Oražem je konec prejšnjega tedna na novinarski konferenci ocenila razmere v zdravstvu in (ne)delovanje ministrstva za zdravje.Poslanka je ocenila, da mora ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič “najprej pomesti pajčevine na ministrstvu“. Poslanka Zares Cveta Zalokar Oražem je posebej izpostavila problem investicij in izgradnje pediatrične klinike. Poleg tega je predstavila tudi stališče Zares do svežnja zdravstvene zakonodaje, ki ga je pretekli četrtek obravnavala vlada (predlog zakona o duševnem zdravju, predlog novele zakona o zdravniški službi, predlog resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008 – 2013).
- Pediatrična klinika
Ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič je napovedala, da bo 25. 4. objavila seznam, ki naj bi (po spektakularnem obisku ministrice na gradbišču nove pediatrične klinike) jasno razkril odgovorne krivce za nerazumljivo počasnost pri celotnem projektu izgradnje pediatrične klinike. Kot je opozorila Zalokar Oražmova, v tem trenutku ni mogoče prevaliti vse krivde na izvajalce in s tem odvrniti pozornosti od vzrokov problema. Ministrica se po našem prepričanju lahko hitro znajde v zadregi, če bo med krivci za nerazumljivo počasnost projekta morala navesti vrsto politikov in članov vladajoče SDS. Vprašanje je, kakšno neposredno odgovornost in krivdo nosijo nekdanji minister za zdravje in član SDS Andrej Bručan, nekdanji vodja pravne službe na ministrstvu za zdravje, nosilec razpisa za elektroinštalacije in član SDS Jurij Klepec, član SDS Milan Strah ter podjetnik in svetovalec Domen Zavrl, prav tako član SDS.
Smotrno in nujno je, poudarja poslanka Cveta Zalokar Oražem, da ministrica opravi tudi sprehod po lastnem ministrstvu, saj aneks z SCT za spremembo rokov in obrtniških del kot posledica sprememb programov in arhitekture na objektu nove pediatrične klinike, še ni podpisan. S tem pa tudi ni pravne podlage za naknadno opredeljena dela in jih izvajalec ne more opraviti.
Ministrica za zdravje bi po prepričanju poslanke zagotovo lahko na lastnem ministrstvu odkrila “še kakšne dodatne pajčevine na ostalih razpisih za opremo, saj imajo na ministrstvu že od lanske jeseni v delu popis opreme (operacijske mize in informacijska oprema) za novo pediatrično kliniko, razpisa pa od nikoder“. Takšen tempo ne dopušča velikega optimizma, da bi do otvoritve nove pediatrične klinike prišlo še letos.
- Onkološki inštitut
Še vedno ni znano (ne javnosti ne onkološkemu inštitutu), kdo in kdaj bo popravil, predvsem pa financiral napake in pomanjkljivosti v novi stavbi onkologije. Seznam je konec marca pripravila s tem namenom imenovana komisija, ki jo je vodil dr. Erik Brecelj. Nekatere večje napake in pomanjkljivosti so moteče ali celo nevarne pri delu, npr. klimatske naprave delujejo neenakomerno, zato je poleti zaradi premočnega hlajenja treba odpirati okna ali celo segrevati sobe z radiatorji. Takšna temperaturna nihanja vplivajo tudi na kemijske procese v laboratorijih, kar slabša kakovost dela; neprimerna temperatura in vlažnost v prostorih, kjer hranijo draga zdravila, lahko povzročita njihovo propadanje. Ker se še vedno išče odgovorne, napak in pomanjkljivost pa se ne odpravlja, je težko pričakovati, da bo uradna primopredaja opravljena že maja letos.
- Nevrološka klinika
Ministrica za zdravje naj bi 25. 4. predstavila tudi izbor opreme za novo stavbo nevrološke klinike, pri čemer je poslanka Zares Cveta Zalokar Oražem že ob odločitvi ministrice za ponovitev razpisa opozarjala, da niso znani konkretni razlogi za razveljavitev razpisa. Razpis za opremo nove nevrološke klinike poteka že več kot leto in pol, selitev, na katero čakamo že cel mandat, je ponovno odložena, medtem pa nova stavba stoji. “Pri izboru novega ponudnika za omenjeno opremo bom natančno preučila, ali je šlo pri tem razpisu za finančne prihranke ali zgolj za izbor drugega, bolj primernega izvajalca,” je napovedala poslanka.
- Zdravstvena zakonodaja
Vlada je na zadnji seji prejšnji četrtek (24. 4.)potrdila predlog zakona o duševnem zdravju, kar v Zares pozdravljamo, saj je bil že skrajni čas za sistemsko ureditev tega področja. Presenečeni pa smo, da je vlada danes potrdila tudi predlog Resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008 – 2013. V času do zaključka javne razprave (26. marca letos) je na ministrstvo za zdravje prišlo več kot 100 pripomb, predlogov in stališč. V tako kratkem času po našem prepričanju ni bilo mogoče vseh dospelih pripomb strokovno pregledati in jih ustrezno vgraditi v besedilo resolucije, je opozorila poslanka Cveta Zalokar Oražem.
“Prav danes je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije v širšo javno obravnavo (do 12. junija) posredoval osnutek Strateškega razvojnega programa ZZZS za obdobje od 2008 do 2013. Tako imamo pravzaprav pred seboj dva različna dokumenta, za katera dvomim, da sta usklajena, predstavljata pa strateške elemente na področju zdravstva za nadaljnjih pet let,” je dodala poslanka.
Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008-2013 je tako strokovni kot tudi politični dokument, ki bi moral nastajati počasi ob usklajevanju strokovne javnosti in ob soglasju tako opozicije kot koalicije.
Vlada, ki je tri leta in pol delovala brez nacionalnega plana zdravstvenega varstva in s številnimi potezami razgradila javno zdravstvo, ob zaključku mandata na silo, brez soglasja in prehitro določa smernice zdravstvenega varstva za obdobje bodočih petih let. “Prepričana sem, da bi – glede na sedanje stanje – strategijo razvoja zdravstvenega varstva morala kot enega prioritetnih projektov pripraviti nova koalicija v naslednjem mandatu,” je še poudarila Cveta Zalokar Oražem.