Kritično o črpanju evropskih sredstev
Na 3. redni seji DZ, ki je potekala od ponedeljka 2. do četrtka 5. marca, je bila ena od točk namenjena razpravi o ustreznosti črpanja evropskih sredstev. Spodaj objavljamo del razprav Cvetke Zalokar Oražem, vodje poslanske skupine Zares – nova politika ter poslanca Zares Vilija Trofenika.
Vili Trofenik, je poudaril, da sta bila povoda za razpravo o problematiki črpanja evropskih sredstev in uvrstitev te problematike na plenarno sejo Državnega zbora, revizijsko poročilo Računskega sodišča o sredstvih EU ter zaključnem računu državnega proračuna Republike Slovenije za leto 2007, s katerim je Računsko sodišče želelo odgovoriti na vprašanje preglednosti prikaza prejetih in vplačanih sredstev v evropski proračun. “Računsko sodišče si ni postavilo ciljev ugotavljanja učinkovitosti, niti ugotavljanja smotrnosti, kar bo v prihodnosti nujno potrebno. V Republiki Sloveniji namreč še danes nimamo urejenega sistematičnega in celovitega sistema spremljanja podatkov o prilivih in odlivih v evropski proračun in celovite informacije o evropskih sredstvih, ki bi služile za oceno stanja, vodenje politike in morebitne ukrepe. Pri pregledu zaključnega računa državnega proračuna za leto 2007 je Računsko sodišče ugotovilo nesporno, da so iz zaključnega računa državnega proračuna razvidna vplačana sredstva v evropski proračun in prejeta sredstva, vendar je njihova poraba nepregledna, vse je razpršeno znotraj neposrednih proračunskih porabnikov.”
Tako je bilo po besedah Vilija Trofenika, v letu 2007 vplačanih 356 milijonov evrov ali dobrih 23% več kot leto poprej v evropski proračun. Prejeto pa 347 milijonov evrov, kar je v absolutni številki, manj kot leto poprej, leta 2006. Tako so v letu 2007 vplačana sredstva za 8,7 milijona evrov presegla prelive iz evropskega proračuna v državni proračun RS oziroma govorimo o negativni poziciji državnega proračuna, glede na evropski proračun. Poleg navedenega, Računsko sodišče v svojem poročilu ugotavlja, da je bilo v letu 2007 realiziranih le slabih 6% od načrtovanih prihodkov iz evropskega proračuna in v tem je problem, saj je bilo od načrtovanih 582 milijonov, realiziranih le 347 milijonov evrov. Znotraj tega je bila ugotovljena posebno slaba realizacija na področju strukturnih skladov, ki ni presegla 25% od načrtovane višine. “Stanje v lanskem letu je še bistveno slabše. Izpad meri 420 milijonov evrov od načrtovane večine. Neto položaj državnega proračuna znaša minus 64 milijonov evrov. Podatki zaključnega računa ne dajo celovitega odgovora o neto položaju Republike Slovenije. Zaradi tega je Računsko sodišče s pomočjo podatkov Evropske komisije in ne domačih inštitucij, izračunalo še dva neto položaja Republike Slovenije in sicer neto položaj Republike Slovenije brez prejemnikov, izven državnega proračuna, ki je bil v obravnavanem letu pozitiven in je znašal plus 6,5 milijona evrov, ter neto položaj Republike Slovenije kot celote, ki je bil prav tako pozitiven in je znašal 31,3 milijona evrov. Leto 2007 je prvo leto nove finančne perspektive, ko je bilo možno črpati sredstva iz dveh programskih obdobij. To se pravi iz obdobja 2004-2006 in iz obdobja 2007-2013, vendar pa prejeta sredstva v zaključnem računu državnega proračuna niso prikazana ločeno, zaradi česar ni razvidna realizacija v omenjenih dveh programskih obdobjih. Dejstvo pa je, da je v letu 2007 bilo samo dobrih 8% iz nove finančne perspektive. Po ugotovitvah Računskega sodišča niso ustrezno evidentirani prihodki iz evropskega proračuna, iz naslova finančne perspektive 2007-2013, pa tudi ne vplačila sredstev v evropski proračun. Skratka, po ugotovitvi Računskega sodišča, zaključni račun državnega proračuna, ne predstavlja ustrezne informacije o vseh prejetih plačilih v Republiko Slovenijo, vključno s tistimi, ki jih Evropska komisija izplača neposredno upravičencem v Republiki Sloveniji,” je zaključil Trofenik.
Cveta Zalokar Oražem je povedala, da po ocenah poslanske skupine Zares obstaja realna in tudi miselno problematična velika nevarnost in bojazen, da bomo v Sloveniji v naslednjih letih soočeni z velikimi problemi pri črpanju in koriščenju evropskih sredstev. “Na to opozarjajo tisti, ki imajo nekoliko globlji vpogled v stvari. Prepričana sem in tudi današnja razprava kaže na to, da bomo žal politiki obsojeni na to, da bomo v prihodnjih letih predvsem diskutirali, kdo je za to kriv in prelagali odgovornost zdaj na eno, zdaj na drugo stran. To kaže na to, da pravzaprav problema ne znamo gledati iz prave strani. Zato bi bila, po moji oceni, nujna natančna analiza in pregled stanja za nazaj. Žal mislim, da takšne analize nismo opravili. Zakaj menim, da so težave? Poročilo o črpanju evropskih sredstev je namreč pripravljala tista uradniška struktura, ki je bila nosilka delovanja tudi v preteklem obdobju. Osebno sem prepričana, da ta struktura ni pripravila korektne analize in da ta struktura tudi ni tista, ki bi lahko bila nosilka črpanja evropskih sredstev v prihodnosti. Po oceni naše poslanske skupine, bodo potrebne kadrovske okrepitve, morda tudi spremembe, če bomo želeli doseči napredek. Morda je del krivde res na tem, da se prvič s tem srečujemo oziroma, da enostavno nimamo dovolj usposobljenih ljudi, vendar pa menim, da bo potrebno takšne ljudi poiskati, drugače pač ne bo šlo naprej. Mislim, da je to ena od ključnih zadev, ki čaka to novo Vlado.
Ugotovitve Računskega sodišča so tudi dejstvo. Kakorkoli, gospod kolega Vizjak je rekel, da niso upoštevani vsi zneski, da bi resnično dobili pravo sliko o tem ali je Slovenija neto plačnica ali ne. Ampak, ni pa prečital tistega stavka, ki naprej piše, da tudi neupoštevanje bruto načela evidentiranja, ne vpliva na neto položaj državnega proračuna do Evropske unije. Torej, tudi če seštejemo bruto vse zneske, bo še vedno ostalo dejstvo, da je Slovenija neto plačnica in to mislim, da je naš skupni neuspeh. Kakor koli ga že pogledamo, kdorkoli bo že kriv za to, tega v Sloveniji resnično nismo pričakovali in to razmerje bo žal še slabše v prihodnjih letih. Zaradi česa? Zaradi slabih temeljev, zaradi napačnega načrtovanja, zaradi tega, ker mislim, da se vsi v tem trenutku zavedamo, da je, tako kot je napisano v sklepih Slovenske demokratske stranke, argument za to, da je vse v redu, v tem, da so bili razpisi pripravljeni na način, ko je bil uporabljen pristop, s katerim se razpiše več sredstev, kot je razpoložljivih. To naj bi bil argument, s katerim naj bi bili vsi potolaženi, da smo pravzaprav naredili vse, kot je treba. Kakšni so ti projekti, kako razvojno so usmerjeni ali so načrtovani realno ali so izvedljivi, to nikogar ne zanima,” je še dodala Cveta Zalokar Oražem.