O novem kazenskem zakoniku
V predstavitvi stališč poslanskih skupin o predlogu novega Kazenskega zakonika je Majda Širca v imenu Zares opozorila na mnenje stroke, po prepričanju katere je vladni predlog Kazenskega zakonika “pravna zmota”.Vendar pa, tako kot je v njeni navadi, vlada tudi tokrat povsem ignorira opozorila strokovnjakov in jih diskvalificira. Največji problem te vlade je aroganca do strokovnih argumentov, kar se po besedah poslanke Majde Širca izkazuje tudi pri predlogu novega Kazenskega zakonika.
Če se po desetih letih soočamo s spremembo temeljne kazenske zakonodaje na tako temeljit in konceptualen način, potem je ključno vprašanje, kaj se v naši družbi v tem času zgodilo, da je treba tako globoko zarezati v Kazenski zakonik in posegati po novih merilih represije.
“Zgodilo se je le to, da smo leta 2004 zamenjali vlado, nismo pa zamenjali sistema in to je zelo povedno,” je dejala Majda Širca. Nesporno je, da obstaja konsenz glede določenih sprememb, strinjanje z delnim posegom, ki bi temeljil zlasti na evropskih smernicah na področju kazenske zakonodaje. Nikakor pa ni soglasja o celostni konceptualni spremembi.
“Če kje, potem je pri kazenski zakonodaji potreben temeljit premislek za uvajanje tako obsežnih konceptualnih sprememb, kajti kazenska zakonodaja posega v vse pore naše družbe in vsakega posameznika ter vseh dejavnosti nasploh. Kazensko pravo je bilo in je še danes zagotovo najbolj značilen atribut suverenosti in državnosti. Pravni sistemi, ki kaj dajo nase, se lotevajo sprejemanja novega pravnega vira te vrste le na dolgo časovno obdobje, pri tem pa si vzamejo dovolj časa ter zagotovijo dovolj ugodnih strokovnih in družbenih pogojev za to, da je lahko novonastali pravni akt vsestransko osvetljen,” je poudarila Majda Širca.
Po njenih besedah bi morali tako zelo pomembne konceptualne spremembe obravnavati “z lekarniško tehtnico, ne pa s trmo in prepričanjem, da obstaja le en prav“. Gre za temeljne spremembe, saj se predvideva nova oblika skrajne sile, skratka cel splošni del, ki izključuje krivdo, ukinjanje in preoblikovanje razbremenilnih institutov, uvaja se dosmrtna kazen ipd. Predlog, da je treba v slovenskem pravnem redu zaostriti kaznovalno politiko in uvajati večjo represijo je javnosti morda res všečen, vendar pa je “princip čim več krvi, čim več nadzorovanja in kaznovanja” hkrati zelo dvorezen.
Stroka opozarja, da bo nov Kazenski zakonik povzročil dolgoročno škodo slovenskemu pravosodju. Zaradi podaljšanja postopkov, ker se bodo povečali sodni zaostanki, nastale bodo težave zaradi neenotne sodne prakse, zaradi nejasnosti in nekoherentnosti predlaganih sprememb se bodo morali sodniki v bistvu uvajati, številne nove inkriminacije bodo povečale pripadnost na tožilstvu in na sodiščih, čas, v katerem zastara pregon, je podaljšan za dvakrat itd.
Skratka, praksa bo zahtevala gradnjo temeljev, ki jih ne bo mogoče doseči s kakšnim hitrim tečajem. S tem, ko se bodo povečale kršitve oziroma če se bodo sodni zaostanki povečevali, se bodo povečevale tudi kršitve človekovih pravic, pravic do poštenega in pravočasnega sojenja, je opozorila poslanka Majda Širca.
V zvezi s predlogom dosmrtnega zapora, kot izjemne možnosti pri hudih kaznivih dejanjih, se v poslanski skupini Zares strinjamo s tistimi, ki menijo, da klici po dosmrtni zaporni kazni niso dokaz spoštovanja življenja, temveč nekaj drugega, pravzaprav povsem nasprotnega. Obstajajo tudi druge možnosti, da se ljudem, ki storijo kaznivo dejanje, izreka možnost življenja in prevzgoje.
V poslanski skupini Zares pa pozdravljamo rešitve, ki so vezane na vprašanje sankcioniranja mobbinga, ki se je uvedel že z delovno zakonodajo, ter s kazenskimi sankcijami, vezanimi na prenehanje delovnega razmerja zaradi načrtovanja družine. Prav tako podpiramo predlog sankcij glede nasilja v družini, tudi uvajanje možnosti humanitarnega dela namesto zapora, pa tudi kaznovanje oziroma sankcioniranje dejanj zoper spolno nedotakljivost.
Prav je tudi, da je ministrstvo za pravosodje – skladno z evropskimi merili – v predlog novega Kazenskega zakonika vneslo sovražni govor, na kar je Zares že opozarjal in v zvezi s tem v preteklosti že vložil novelo zakona.
Poslanec Zares dr. Pavel Gantar pa je ob obravnavi predloga Kazenskega zakonika na seji državnega zbora med drugim dejal, da razprava o Kazenskem zakoniku ni nikoli samo razprava o tem, kako naj kvalificiramo kazniva dejanja in kakšne kazni naj jim prisodimo, nikoli ni samo tehnična in strokovna razprava. Po njegovih besedah namreč razprava o Kazenskem zakoniku posega v sam koncept pravičnosti v družbi, razmerje med posameznikom in državo, odgovarja na vprašanje, kaj naj stori družbena skupnost z ljudmi, ki kršijo nekatera temeljna, očitna pravila in celo napadajo ali odvzamejo, celo največ, kar je možno odvzeti, to je človeško življenje.
Ta razprava pravzaprav nikoli ne poneha, pač pa poteka vseskozi, včasih bolj v ozadju, včasih pa seveda tudi v ospredju.
Razprava o nadzorovanju in kaznovanju je bila ena temeljnih točk oziroma tem družbenih in civilnih gibanj v 80-ih letih. Res pa je, je dejal Gantar, da je minister za pravosodje Lovro Šturm v teh razpravah doslej sodeloval bolj na obrobju, tako kot tudi večina tistih, ki danes podpirajo ta vladni predlog novega Kazenskega zakonika podpirajo.
V jedru razprav je bilo ves čas tudi vprašanje humanizacije kaznovalne politike. Stopnja te humanizacije, kot smo rekli v narekovajih, kaznovalne politike je bila indikator demokratičnih sprememb. Glede na to pač, da so bili socialistični režimi zani po zakonskih kaznih. In bolj kot je bilo to kaznovanje humanizirano, bolj naj bi bil dokaz za to, da se nekaj spreminja, da država postaja bolj demokratična.
Zato ni res, je nadaljeval Gantar, da s predlaganimi spremembami Kazenski zakonik čistimo usedlin starega režima. Nasprotno je res, v Kazenski zakonik vnašamo ponovno te iste usedline starega režima.
Na očitek o uvajanju dosmrtne zaporne kazni minister Šturm reagira izjemno preprosto: po njegovih besedah tudi druge demokratične države poznajo dosmrtno zaporno kazen. Minister bi moral vedeti, da ta očitek ni veljaven oziroma validen. Kajti sprašujem vas, če tisoč ljudi skoči v prepad, ali boste tudi vi skočili z utemeljitvijo, da so to storili tudi drugi? Vsaka država ima svoje lastno zgodovino kazenskega prava, kaznovanja in svoje razloge.
Na vsebinsko vprašanje o dosmrtni zaporni kazni nisem našel nobenega racionalnega odgovora, je opozoril Gantar. Ali je minister kadarkoli rekel, da bo dosmrtna zaporna kazen prihranila eno samo človeško življenje, ki je bilo do sedaj nasilno odvzeto? Ali lahko to trdi? Se bo zaradi uvedbe dosmrtne zaporne kazni zmanjšalo število kaznivih dejanj, recimo predvsem nasilje nad človekom, nad življenjem, odvzem življenja in nasilje nad telesom? Ne, nasprotno. Analize kažejo ravno obratno, je še dejal poslanec Gantar.