Odziv na odgovor Brezigarjeve
Dne 3.2.2011 je poslanec Zares Tadej Slapnik na generalno državno tožilko Barbaro Brezigar naslovil javno vprašanje, ali bo, v kolikor državno tožilstvo še ni ravnalo v skladu s svojimi pristojnostmi in ugotovljenim dejanskim stanjem ter sprožilo kazenski postopek zoper Janeza Ivana Janšo zaradi suma kaznivega dejanja obrekovanja ter sramotitve Republike Slovenije ali Predsednika republike, ukrenili vse potrebno v okviru svojih pristojnosti, da do ustreznih postopkov pride v čim krajšem času.
Danes je poslanec Slapnik po pošti prejel odgovor generalne državne tožilke (datiran dne 4.2.2011), v katerem ga obvešča, da so odločitve o začetku kazenskega postopka na podlagi kazenske ovadbe ali drugačne zazananega suma uradno pregonljivega kaznivega dejanja v pristojnosti državnih tožilcev na prvi stopnji – torej na okrožnih državnih tožilstvih, in da ne gre za odločitve, ki bi jih sprejemal generalni državni tožilec.
Poslanec Slapnik se je odzval na odgovor generalne tožilke:
VRHOVNO DRŽAVNO TOŽILSTVO
REPUBLIKE SLOVENIJE
ga. Barbara BREZIGAR, generalna državna tožilka
Zadeva: Javno vprašanje generalni državni tožilki: Ali okrožno državno tožilstvo v
primeru obrekovanja Janeza Ivana Janše predsednika Republike Slovenije in
sramotitve Republike Slovenije ali Predsednika republike ravna v skladu z zakonom?
Spoštovana ga. Barbara Brezigar,
Dne 3.2. 2011 sem na vas naslovil javno vprašanje, ali boste, v kolikor okrožno državno tožilstvo še ni ravnalo v skladu s svojimi pristojnostmi in ugotovljenim dejanskim stanjem ter sprožilo kazenski postopek zoper Janeza Ivana Janšo zaradi suma kaznivega dejanja obrekovanja ter sramotitve Republike Slovenije ali Predsednika republike, ukrenili vse potrebno v okviru svojih pristojnosti, da do ustreznih postopkov pride v čim krajšem času.
Danes sem po pošti pridobil vaš oddgovor z dne 4.2.2011 v katerem me obveščate, da so odločitve o začetku kazenskega postopka na podlagi kazenske ovadbe ali drugačne zazananega suma uradno pregonljivega kaznivega dejanja v pristojnosti državnih tožilcev na prvi stopnji – torej na okrožnih državnih tožilstvih, in da ne gre za odločitve, ki bi jih sprejemal generalni državni tožilec.
Spoštovana,
Kot je razvidno iz mojega javnega vprašanja, vas slednje nisem spraševal, zato vaš pravni poduk ni bil potreben. Kot generalno državno tožilko, ki je pristojna za nadzor nad delom državnih tožilstev in za vzpostavljanje poenotene prakse oz. politike kazenskega pregona, sem vas vprašal, ali bodo pristojni državni tožilci v primeru ene hujših obtožb predsednika Republike Slovenije, ki ne škoduje zgolj dr. Danilu Türku osebno, ampak tudi institutu predsednika republike in s tem ugledu države Republike Slovenije v svetu, ukrepali skladno z zakonom. In zakaj se v primeru kaznivih dejanj sramotitve Republike Slovenije ne vzpostavi poenotena praksa oz. politika kazenskega pregona teh kaznivih dejanj.
Zato se čudim vašemu odgovoru, v katerem me obveščate, da se pregon kaznivih dejanj po 163. členu Kazenskega zakonika začne, če tožilec prejme kazensko ovadbo ali če obstajajo dokazi, brez predloga prizadetega, tj. predsednika Republike.
Če se prav spominjam, ste že večkrat v javnosti zatrdili, da lahko tožilci sprožijo kazenski pregon na osnovi prispevkov v medijih, če je v njih moč uzaznati elemente kaznivih dejanj. In v primeru obrekovanja Janeza Ivana Janše so jih mediji polni.
Poleg tega ste me podučili, da mora biti v primeru kaznivega dejanja po 163. členu Kazenskega zakonika sramotitev usmerjena v funkcijo predsednika republike. Če temu ni tako, ne gre za kaznivo dejanje.
Kot kaže, niste spremljali medijev oz. ste spregledali izjave Janeza Ivana Janše zoper predsednika republike, v kateri je nedvoumno dejal: “Po tem, kar smo našli v javnem delu arhiva in ne v SOVI, predsednik države laže…”.
Ob tem vas sprašujem, kako bolj mora biti sramotitev usmerjena v funkcijo predsednika republike, kot je bila v izjavi Janeza Ivana Janše, da bo zadostila kriterijem, ki jih v zaključku odgovora navajate kot pogoj za kazenski pregon na podlagi 163. člena Kazenskega zakonika.
Naj vas samo spomnim na obtožbo finskega novinarja, da je Janez Ivan Janša pri nakupu oklepnikov 8×8 prejel podkupnino. Takrat smo v PS Zares zatrjevali, da se je nanašala na Janeza Janšo kot zasebnika, in ne na Janeza Janšo kot predsednika vlade, kazenski postopek pa se “lahko po uradni dolžnosti uvede le, če je žaljiva obdolžitev storjena zoper državni organ ali uradno osebo”. Tudi zato se nam še danes zdi absurdno, da je tožilstvo zadevo prekvalificiralo v zadevo za kazenski pregon. Da ne omenjamo, kako vztrajno in s kakšno gorečnostjo se je državno tožilstvo spravilo nad finskega novinarja. Poleg tega pa je prišlo še do zapletov pri zavrženju ovadbe oziroma kasnejšemu vlaganju zahteve za preiskavo zoper finskega novinarja med pristojno tožilko in njeno predstojnico.
Na naše vprašanje o postopku zoper finskega novinarja smo takrat dobili odgovor, da je državno tožilstvo pri ukvarjanju s konkretnimi zadevami, »kot tudi sicer v vseh drugih zadevah, odločalo in poslovalo skladno z Zakonom o državnem tožilstvu, Državnotožilskim redom in drugimi predpisi.”
Bo državno tožilstvo tudi v tem primeru uporabilo enake vatle kot tudi sicer v vseh drugih zadevah kot je npr. v primeru Janeza Ivana Janše, in bo odločalo in poslovalo skladno z Zakonom o državnem tožilstvu, Državnotožilskim redom in drugimi predpisi” ?
Tadej Slapnik
poslanec Zares