OZP o ratifikaciji vstopa Hrvaške v Nato
Danes je potekala 8. nujna seja Odbora za zunanjo politiko (OZP), ki je bila sklicana na zahtevo poslanske skupine Slovenske ljudske stranke (SLS). Odbor je razpravljal o predlogu SLS, po katerem bi moral državni zbor ob ratifikaciji vstopa Hrvaške v Nato sprejeti tudi posebno izjavo, v kateri bi zapisali, da Slovenija ne priznava hrvaških predpisov, ki prejudicirajo mejo po 25. juniju 1991. Ključno pa je bilo določilo, da je Slovenija na ta dan imela dostop do odprtega morja.
Odbor za zunanjo politiko je predlagane sklepe sprejel, predsednik OZP in poslanec Zares Ivo Vajgl, pa je po seji komentiral sprejete sklepe ter namere Zavoda 25. junij po vložitvi podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o Hrvaškem vstopu v Severno-atlantsko zavezništvo.
“Ta seja ni bila sklicana, da bi zadovoljila kogarkoli, ta seja je bila sklicana na zahtevo parlamentarne stranke, Slovenske ljudske stranke, z natančno določenim predlogom in ni mogočo spregledati, da je bila sklicana v času, ko potekajo izvenparlamentarne pobude za sklic referenduma. Kategorično poudarjam dve stvari. Prva pravi, sklic referenduma je ustavna pravica in je z ničemer ni mogoče problematizirati, druga pa, da je odbor s sprejetjem današnjih sklepov želel sporočiti, da bi referendum ne bil dobra stvar za Slovenijo. Tega referenduma si v bistvu ne želimo, ker bi na nek način dal sporočilo o manjši konstruktivnosti Slovenije pri procesu širitve Zveze NATO, gre pa tudi za vprašanje odprtih vprašanj s sosednjo republiko Hrvaško. Želimo, da se ta odprta vprašanja rešujejo, predvsem si želimo, da se rešujejo v sklopu hrvaškega vstopanja v Evropsko unijo in upam, da bo naše konstruktivno stališče, ki je bilo izraženo z današnjimi sklepi, naletelo na odprta ušesa in na pripravljenost sodelovanja tudi na hrvaški strani. Ne vem, če je smotrno prelagati odgovornost za reševanje nekega pomembnega in kompliciranega problema s političen elite, z vlade in političnih strank, na ljudi, ki naj bi namesto njih o tem odločali,” je povedal Vajgl.
Sklep o zaščiti slovenskih interesov ob pristopanju Republike Hrvaške k Severnoatlantski pogodbi
Republika Slovenije ugotavlja, da meja na kopnem in na morju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, kljub vztrajnim naporom, ki jih je Republika Slovenija vlagala za rešitev tega vprašanja, še ni dokončno in sporazumno ugotovljena oziroma določena. K spoštovanju stanja na meji med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško na dan 25. 6. 1991 sta se vladi obeh držav zavezali tudi s skupno Brionsko izjavo, ki je bila podpisana 10. junija 2005.
Republika Hrvaška je, kljub zavezi obeh strani, da bosta do dokončne in sporazumne rešitve mejnega vprašanja spoštovali stanje na dan osamosvojitve, storila številna enostranska dejanja in sprejela pravne akte s katerimi spreminja ozemeljski status quo na dan osamosvojitve ter s tem poskuša prejudicirati rešitev mejnega vprašanja.
Zaradi zaščite slovenskih interesov ob pristopanju Republike Hrvaške k Severnoatlantski pogodbi Republika Slovenija opozarja, da zavrača poskuse kršitve ozemeljske celovitosti Republike Slovenije ter spreminjanje stanja na kopnem in na morju na dan 25. 6. 1991.