Ponesrečena Bajukova davčna reforma
Po oceni vodje poslanske skupine Zares dr. Mateja Lahovnika je “Bajukova” davčna reforma razbremenila tajkune in obremenila srednji razred. Po njegovi oceni je prinesla določene nepravilnosti, na katere smo v Zares že večkrat opozarjali. Dejstvo je, da je ta reforma najbolj razbremenila tiste, ki jim je ta vlada napovedala vojno, torej tajkune, najbolj pa je obremenila srednji razred, na katerem temelji razvoj družbe in stabilnost demokracije.Največje breme Bajukove davčne reforme nosi srednji sloj, je na novinarski konferenci poudaril vodja poslanske skupine ZARES dr. Matej Lahovnik. Po njegovih besedah smo vsi postali talci dejstva, da finančni minister Bajuk očitno ne pozna dovolj dobro davčnih razmer v Sloveniji.
Veliko število davčnih zavezancev se je z ogorčenjem odzvalo na dohodninske odločbe oziroma odmero dohodnine za leto 2007, ki so jo prejeli v teh dneh. Po grobih izračunih bo letos približno 45 % davčnih zavezancev moralo doplačati dohodnino. Izkazalo se je, da ne držijo napovedi ministra za finance dr. Andreja Bajuka in državnega sekretarja mag. Andreja Širclja, da bodo po Bajukovi davčni reformi vsi davčni zavezanci na boljšem. To ne drži. Na slabšem so zlasti tisti, ki so lani izkoristili 4-odstotno olajšavo za stanovanjski kredit; teh zavezancev je preko 9000, pri čemer bodo imeli znatna doplačila.
Lestvica za obračun dohodnine je postavljena nelogično, saj je zgornji prag postavljen prenizko. Vsi zavezanci, ki so imeli letno davčno osnovo nad 13.600 evrov bruto, že padejo v zgornji dohodninski razred. To pomeni, da je enako obdavčen nekdo, ki ima mesečno 2000 ali 3000 evrov bruto dohodka in nekdo, ki ima nekaj deset milijonov evrov dohodka.
To predstavlja velike pomanjkljivosti, saj je zgornji prag postavljen tako nizko, da se celo približujemo učinku enotne davčne stopnje.
V Zares že vseskozi zagovarjamo stališče, da bi morala vlada zvišati splošno davčno olajšavo za vse zavezance, ne pa uvajati posebnih davčnih olajšav samo za najnižji dohodninski razred. Tisti, ki so po dohodkih uvrščeni v najnižji razred, se namreč z rastjo minimalne plače hitro lahko povzpnejo v višji razred, pri čemer se jim neto dohodki znižajo.
Bajukova davčna reforma je razbremenila tiste z največ kmetijskimi subvencijami in obremenila tiste, ki teh subvencij sploh niso prejeli. Z uveljavitvijo novega zakona od dohodnini je vlada bistveno spremenila ureditev na področju vštevanja dohodkov iz naslova kmetijskih subvencij v davčno osnovo za dohodnino. Z novo rešitvijo se je breme teh dohodkov porazdelilo na vse fizične osebe, uporabnike kmetijskih in gozdnih zemljišč v Sloveniji. V državi je 350.000 zavezancev za katastrski dohodek, pri čemer se vsem pripiše neposredna plačila za subvencije, ki jih je prejelo 62.000 posameznikov. “Po novem bo torej vsak plačal davek na povprečno izplačano subvencijo, pri čemer velika večina te subvencije sploh ni prejela niti ni zanjo zaprosila,” je opozoril vodja poslanske skupine Zares dr. Matej Lahovnik.
Slovenija je med razvitimi državami očitno edina, kjer bodo davčni zavezanci plačevali tudi davek od potencialnega dohodka, ki ga nikoli niso prejeli. To je protiustavno, sprto z načelom preglednosti davčnega sistema in enakopravne obravnave vseh davčnih zavezancev pred zakonom.
Minister za finance dr. Andrej Bajuk je davčno reformo prikrojil tako, da je v želji, da bi razbremenil tiste kmete, ki prejmejo največ subvencij iz državnega proračuna, po drugi strani obremenil vse tiste, ki teh subvencij sploh nikoli ne prejmejo. Gre za ustavno sporne rešitve, je prepričan Lahovnik.
Trditve državnega sekretarja na ministrstvu za finance mag. Andreja Širclja, češ da ima vsakdo, ki ima travnik ali njivo, s tem tudi nek potencialni dohodek in ga je torej treba obdavčiti, so absurdne. Za takšen pristop si državni sekretar skorajda zasluži nominacijo za Nobelovo nagrado, saj je izumil nov koncept obdavčitve na podlagi potencialnih dohodkov, ki bi jih posameznik lahko dosegel, pa jih nikoli ne bo, je dejal Lahovnik.
V Zares ocenjujemo, da bi morali spremeniti tako predpise o ugotavljanju katastrskega dohodka kot tudi zakon o dohodnini, pri čemer bi morali spremeniti metodologijo ugotavljanja katastrskega dohodka in tudi meje davčnih razredov pri dohodnini (zvišati bi morali sedanji zgornji prag 13.600 evrov).
Vlada je s splošno davčno reformo razbremenila najpremožnejše tajkune, ki jim je sicer napovedala vojno, obenem pa je obremenila srednji sloj. Enake nepravilnosti je vlada uvedla tudi pri obračunavanju obdavčitve dohodka iz naslova kmetijskih subvencij, saj je slednji razbremenil tiste, ki so prejeli največ subvencij, obremenil pa tiste, ki subvencij sploh niso prejeli.