Poročilo in napoved direktorata za znanost
Minister Gregor Golobič in dr. Jana Kolar, generalna direktorica Direktorata za znanost, sta 23. novembra predstavila delo Direktorata za znanost v letu 2009 in napoved za leto 2010.
Država vse več vlaga v znanost in raziskave. Če je delež javnih sredstev za raziskave in razvoj v letu 2008 znašal 0,59% BDP, je letos ta delež, kljub gospodarski krizi že 0,74%, v letu 2010 pa se bo ta trend nadaljeval, saj naj bi prihodnje leto znašal že 0,85%, v letu 2011 pa želi Slovenija doseči lizbonski cilj, približati se enemu odstotku javnih sredstev namenjenih raziskavam in razvoju.
V letu 2009 smo na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo izvedli notranjo reorganizacijo, v okviru katere smo Direktorat za znanost in visoko šolstvo razdružili v dva samostojna direktorata. Tako je ministrstvo dobilo Direktorat za visoko šolstvo in Direktorat za znanost.
V okviru Direktorata za znanost je bilo v letu 2010 postorjenih veliko za slovensko znanost in raziskovalce pomembnih nalog.
Znanje žanje v Državnem zboru
Na pobudo ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregorja Golobiča so se februarja v Državnem zboru pričela predavanja znanstvenic in znanstvenikov v okviru projekta “Znanje žanje”, ki sta ga skupaj zasnovala Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in Državni zbor. Namen projekta »Znanje žanje« je pred vsako redno sejo Državnega zbora omogočiti po enemu uveljavljenemu slovenskemu znanstveniku ali znanstveni skupini, da predstavi znanstvene dosežke na izbrane teme in tako približati znanstvene dosežke širši javnosti.
Prvo v nizu javnih predavanj je imel v Državnem zboru 2. marca prof. dr. Roman Jerala iz Kemijskega instituta. Govoril je o sintezni biologiji in projektu, s katerim je z ekipo študentov Univerze v Ljubljani novembra lani dosegel izjemen uspeh na mednarodnem tekmovanju raziskovalnih projektov (iGEM) na prestižni univerzi MIT v Cambridgeu.
Za dr. Jeralo so se do vključno novembra 2009 zvrstili še: dr. Peter Križan s predavanjem Od tod do večnosti: fizika osnovnih delcev in njen vpliv na družbo, dr. Renata Salecl s predavanjem Nadzorovanje in kaznovanje: Kje smo in kam gremo?, prof. dr. Danilo Zavrtanik s predavanjem Slovenski znanstveniki na stičišču neskončno majhnega z neskončno velikim: Meritve kozmičnih žarkov ekstremnih energij, dr. Dragan Mihailović s predavanjem z naslovom Nanotehnologija: od znanstvene fantastike do premazov za les, Rok Uršič, direktor Instrumentation Technologies, s predavanjem Zmagati s povezovanjem nasprotujočih si vrlin, dr. Maja Zagmajster s predavanjem Navdihujoča raznolikost življenja v podzemlju, doc. dr. Marko Komac s predavanjem Pomen razumevanja zemeljskih plazov v Sloveniji in prof. dr. Tamara Lah Turnšek s predavanjem z naslovom Matične celice – znanstveni, zdravstveni in podjetniški izziv.
Kandidatura Slovenije za članstvo v CERN
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je v letu 2009 zaprosilo za dodelitev statusa države kandidatke za članstvo v Evropski organizaciji za jedrske raziskave (CERN), ki ima sedež v Ženevi. Slovenija še ni država članica CERN, čeprav po znanstveni in tehnološki ravni že vrsto let za to izpolnjuje pogoje in ima dolgoletne izkušnje v sodelovanju s to organizacijo.
CERN je osrednji svetovni laboratorij za fiziko delcev. Je mednarodna organizacija pod okriljem UNESCO in ima 20 evropskih držav članic. Glavni namen CERN je zagotavljanje raziskovalne infrastrukture – pospeševalnikov. CERN sodi med najelitnejše znanstvene institucije na svetu, med njegovimi sodelavci najdemo več Nobelovih nagrajencev, sami dosežki eksperimentov v CERN pa so bili z Nobelovo nagrado nagrajeni dvakrat. Prav v CERN je bil zasnovan Svetovni splet, ki danes predstavlja znaten del svetovne ekonomije.
CERN od nove države članice pričakuje visoko raven znanstvenega delovanja na področju fizike osnovnih delcev in usposobljenost industrije v novi članici, da konkurira za dobavo izdelkov visoke tehnologije v CERN.
Preden država dobi status članice, ima status kandidatke za uvajanje v članstvo. To obdobje traja do pet let. V tem času ima država kandidatka vse pravice članice razen glasovalne pravice v organih CERN. V prehodnem obdobju je bistveno, kar do 75 odstotkov, zmanjšan finančni prispevek kandidatke.
Od članstva v CERN si Slovenija sme obetati sodelovanje pri raziskavah usmerjenih v razumevanje osnovnih gradnikov narave in procesov med njimi, uporabo in ustvarjanje izdelkov visoke tehnologije v družbi vrhunskih strokovnjakov s celega sveta, usposabljanje podiplomskih in podoktorskih sodelavcev, izobraževanje informatikov in ostalih tehniških inženirjev ter prenos in uporabo detekcijskih metod visokoenergijske fizike na druga področja, predvsem v medicino in v meritve v okolju. Pot k članstvu je običajno podprta tudi z razvojem in dobavo izdelkov domače industrije, kjer naročila CERN praviloma vzpodbudijo rast prodaje na druge tehnološko zahtevne trge.
Oblikovanje nacionalnega načrta razvoja raziskovalne infrastrukture
Evropski strateški forum za raziskovalne infrastrukture (ESFRI) je v začetku leta 2009 objavil posodobljen Evropski kažipot za raziskovalne infrastrukture, znan tudi pod imenom Načrt ESFRI. V njem je identificiranih 44 velikih projektov izgradnje ali nadgradnje velike Evropske raziskovalne infrastrukture na vseh področjih znanosti v skupni ocenjeni vrednosti izgradnje preko 17 milijard EUR.
Načrt ESFRI je tudi Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo spodbudil, da oblikuje nacionalno strategijo razvoja raziskovalne infrastrukture oziroma nacionalni Načrt razvoja raziskovalne infrastrukture. Ta bo sestavljen iz dveh delov. En del bo opredeljeval prednostne mednarodne projekte, ki naj bi imeli velik srednje- in dolgoročni vpliv na razvoj slovenske znanosti, industrije in družbe ter je zato vključitev Republike Slovenije vanje smiselna. Drug del Načrta bo opisoval področja, na katerih so smiselni dodatni napori in vlaganja v smeri razvoja slovenskih infrastrukturnih centrov, ki so v nacionalnem interesu in ki so in bodo dolgoročnega strateškega pomena za razvoj raziskovalne sfere RS ter imajo potencial, da postanejo nosilci razvoja na svojem področju na Evropski in svetovni ravni.
Ministrstvo želi v procesu oblikovanja Načrta razvoja raziskovalne infrastrukture zagotavljati čim večjo mero transparentnosti in vključenosti strokovne javnosti. Zato smo 13. novembra 2009 na spletnih straneh Ministrstva objavili 2 javna poziva oziroma vprašalnika, vsakega za odgovarjajoč del Načrta razvoja raziskovalne infrastrukture:
http://www.mvzt.gov.si/si/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1[show_single]=917
http://www.mvzt.gov.si/si/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1[show_single]=916
Z njima raziskovalne organizacije, pa tudi vse druge zainteresirane fizične in pravne osebe ministrstvo vabi, da preko izpolnjenih vprašalnikov do 18. decembra posredujejo svoje predloge za vključitev Slovenije v posamezne mednarodne infrastrukturne projekte ter predloge projektov razvoja velike raziskovalne infrastrukture v Sloveniji. Predloge bodo pregledali strokovni ocenjevalci, nato pa bodo nekateri izmed njih uporabljeni pri oblikovanju slovenskega Načrta razvoja raziskovalnih infrastruktur, ki ga bo MVZT pričelo izvajati v naslednjem letu.
Javni razpisi
Gotovo najpomembnejši razpis Direktorata za znanost je bil sredi maja objavljeni Javni razpis za razvoj centrov odličnosti v obdobju 2009-2013. Predmet javnega razpisa je bil sofinanciranje celovitih programov Centrov odličnosti, ki vključujejo različne programske aktivnosti:
– sofinanciranje razvoja in upravljanja centrov odličnosti,
– sofinanciranje raziskovalno-razvojnega dela v okviru centrov odličnosti
– sofinanciranje naložbe v raziskovalno razvojno opremo.
S Centri odličnosti želi MVZT doseči kritično maso raziskovalcev na ključnih tehnoloških področjih, jih opremiti s sodobno raziskovalno opremo ter pospešiti prenos znanja v gospodarstvo. Cilj razpisa je vzpostaviti in zagotoviti uspešno delovanje slovenskih raziskovalnih centrov odličnosti v mednarodnem merilu. Glavni namen pa je pridobivanje idej, znanja, izkušenj, izdelkov, storitev in tehnologij za uporabo v Sloveniji ter večanje mobilnosti raziskovalcev.
Na razpis so se lahko prijavili konzorciji raziskovalnih organizacij in podjetij. Po drugi strani smo želeli s sodelovanjem inovativnih podjetij v Centrih odličnosti zagotoviti neposredno sodelovanje raziskovalcev iz podjetij in raziskovalnih organizacij v skupnih raziskovalnih skupinah, dopolnjevanje znanstvenih in tehnoloških kompetenc, usmerjenost raziskav, nujno potrebne domače odjemalce ustvarjenega znanja ter dolgoročno partnerstvo med institucijami znanja in podjetji. Ta cilj je bil s tem razpisom dosežen, saj posamezen na razpisu izbrani konzorcij sestavlja od 7 do 22 visokošolskih zavodov, institutov in podjetij.
Predlagana višina sofinanciranja upravičenih stroškov operacije ni smela biti manjša od treh milijonov evrov in ne večja od desetih milijonov evrov. Prijave na razpis so bile vrednotene glede na znanstveno in tehnološko odličnost ter kakovost partnerstva, relevanco – prispevek k doseganju ciljev, glede na kakovost predlagane operacije ter glede na usposobljenost za izvedbo operacije, finančno izvedljivost in ekonomsko upravičenost.
Na razpis je prispelo 61 vlog, izbranih jih je bilo 8. V povprečju bodo izbrani konzorciji prejeli dobrih 9 milijonov evrov.
Vrednost razpisa je znašala 84.138.865 evrov, od tega je delež evropskih sredstev znašal 85 odstotkov te vrednosti, delež državnega proračuna pa 15 odstotkov. Na razpisu bo razdeljenih dobrih 77,5 milijona evrov.
Načrti za leto 2010
V naslednjem letu bomo priptavili nov Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti, ter na podlagi javne diskusije pripravili nov strateški dokument na področju znanosti in raziskav (Nacionalni raziskovalno razvojno program) za prihodnjo petletno obdobje.
Na področju financiranja raziskovalne dejavnosti bomo nadaljevali s smernicami, začrtanimi v letošnjem letu, predvsem z defragmentacijo slovenskega raziskovalnega prostora s podpiranjem koncentracije raziskovalnih potencialov na prioritetnih področjih in krepitvi človeških virov.
Vir: MVZT