Protest proti novim razrešitvam, prepovedim in omejevanjem javne besede
Majda Širca razmišlja o stanju v slovenskih medijih – prispevek je podnaslovila: Čas nadzorovanja in kaznovanja postaja realnost naše, vse manj svobodne in sodobne družbe.
1. Nova groteska: razrešitev odgovornega urednika Vala 202 Mirka Štularja
Generalni direktor RTV Slovenija Anton Guzej je včeraj razrešil odgovornega urednika 2. program Radia Slovenija Vala 202 Mirka Štularja. Zgroženi smo nad ravnanjem generalnega direktorja RTV, kot tudi nad ravnanjem direktorja Radia Slovenija, g. Vinka Vasleta, ki vpliva na imenovanje in odstavljanja urednikov. Direktor Radia Slovenija se je očitno premislil, potem ko je pred dnevi preklical prekinitev pogodbe o honorarnem sodelovanju z novinarko Natašo Štefe. Pogodbo je nameraval prekiniti zato, ker je novinarka v jutranjem programu govorila o tem, zakaj je prvi zadetek na iskalni pojem Janša na portalu You Tube iz pasjega sveta. Ker se s tako kaznijo odgovorni urednik Mirko Štular ni strinjal in ker je prišlo do razhajanja v profesionalnih kriterijih javnega obveščanja, je ponudil odstop, ki je bil kasneje, ko se grožnje niso realizirale, umaknjen.
Direktorjev preklic prekinitve pogodbe kot tudi ne-sprejem odstopne izjave smo v Združenju Zares pozdravili, pa čeprav smo bili zgroženi, da je do tega lahko sploh prišlo. Danes, ko je odgovorni urednik razrešen, pa je naša zgroženost toliko večja.
Škandalozno je, da je do razrešitve prišlo – ne le zaradi bizarnega in grotesknega povoda, temveč tudi zaradi nezmožnosti refleksije odgovornih o lastnih odgovornostih.
Še huje je, da je na RTV Slovenija, ki je z novim zakonom in novo vlado postala v številnih primerih čuvaj oblasti, vzdušje vse bolj apatično in ustrahovano. Sprašujemo se, kako daleč se bo še dopuščalo, da bosta apatija in neodzivnost ostali samoumevna praksa zastrašenih novinarjev in urednikov?
2. Nova prepoved: omejena svoboda govora v zdravstvu
Novi generalni direktor Onkološkega inštituta je zaposlenim prepovedal komunikacijo z novinarji predhodnega pisnega dovoljenja. Tudi novinarji ne smejo več brez spremstva generalnega in strokovnega direktorja kontaktirati z zaposlenimi, še več: brez dovoljenja ne smejo vstopiti niti na Onkološki inštitut.
Grožnje z odpovedjo delovnega razmerja tistim, ki se teh pravil ne bodo držali, so srhljive in pričajo, da ne živimo v svobodni in odprti družbi.
3. Nova/ stara omejitev: dopisnik Dela ne sme pisati po svoji vesti
�
Dunajskemu dopisniku dnevnika Delo Matiji Grahu je prepovedano pisanje člankov o Avstriji. Odgovorni urednik v odstopu Peter Jančič se je za absurdno in nezakonito prepoved dela dopisnika odločil, ker naj bi bilo njegovo informiranje o dogajanju v neskladju s temeljnimi načeli uredniške politike.
Ugotavljamo, da nova uprava družbe Dela nadaljuje z rušenjem pravne varnosti novinarjev, z nespoštovanjem medijske in delovne zakonodaje in s kaznovanjem ter omejevanjem svobode govora. Ne gre za prvo nevarno in nedopustno ravnanje proti novinarju Matiji Grahu, toda tokrat se mu pridružuje še en protipravni postopek omejevanja izražanja novinarskih mnenj in stališč.
Ne moremo razumeti, da se leta 2007 lahko dogajajo tovrstni psihični pritiski nad novinarji, da se novinarje in novinarke degradira in odstranjuje zaradi njihovega profesionalnega dela, da se blati njihovo ime in jih potiska v eksistenčne stiske.
4. Nova metla na STA: vse ni primerno za objavo
Kljub temu, da Slovenska tiskovna agencija skrbi za široko informiranje o vseh dogodkih doma in na tujem ter objavlja posredovana jim sporočila za javnost, ugotavljamo, da se je z novim vodstvom praksa spremenila. Izjava za javnost, ki smo jo V Združenju Zares posredovali (tudi) STA, ni bila objavljena oziroma ni smela biti objavljena. Gre za sporočilo, v katerem smo (med drugim) nasprotovali umaknitvi prispevka, ki je kritično poročal o novinarskem komentarju o neuspehih predsednika vlade Janeza Janše. Prispevek je bil na STA umaknjen zato, ker naj bi bil “žaljiv” do predsednika vlade.