Proti demagogiji o zakonu o RTV
Predstavniki koalicijskih poslanskih skupin Majda Potrata (SD), Franco Juri (Zares) in Ljubo Germič (LDS) – predstavnik DeSUS se je opravičil, a aktivnosti podprl – so danes zavrnili nekaj očitkov, izrečenih v minulih dneh na račun uvajanja novega Zakona o Radioteleviziji Slovenija. Poudarili so, da predstavniki opozicije z demagoškim zavajanjem izrekajo očitke, ki očitno ne sledijo besedilu zakona. Ne gre za privatizacijo ali komercializacijo, pač pa so nekatera področja delovanja prvič doslej zakonsko urejene in regulirane, hkrati pa zakon vsebuje tudi sankcije za nespoštovanje.
»Želimo, da je javnost kar najbolj informirana, da je javni interes, ki sledi kulturnim in družbenim potrebam kar se da dobro izvajan, zato menimo, da je zakon treba na referendumu potrditi, če so nas drugi na referendum povabili. Vse državljane vabimo na referendum, naj oddajo glas ZA. Če spremljamo javnomnenjske raziskave o gledanosti RTV programov, ni videti, da bi imeli dober radijski in televizijski program, kakor so obljubljali pisci prejšnjega zakona leta 2005. Prejšnji zakon je bil sprejet v Državnem zboru leta 2005 naj bi bil sprva obravnavan celo po nujnem postopku. Zakon, ki gre tokrat na referendum, je pisalo dvajset strokovnjakov, o njem smo imeli dolgotrajno javno razpravo, imeli javno predstavitev mnenj in sprejeli smo ga v Državnem zboru po rednem postopku. Zakon je bil dopolnjen tudi z dopolnili, ki so jih prispevale opozicijske stranke. Zakon je torej dobil potrditev politike,« je uvodoma povedala Majda Potrata, poslanka SD.
V nadaljevanju je Majda Potrata izpostavila, da je v zakon vgrajeno določilo, da imajo pripadniki narodov in narodnosti nekdanje Jugoslavije »s poimenovanjem posebej izraženo pravico do razvijanja in upoštevanja njihove nacionalne identitete, ki je bila, kakor zatrjujejo zaposleni na RTV, že doslej uresničena, ni pa bila posebej imenovana. Če je problem le v posebnem poimenovanju, kako potem razumeti očitke, da bo to terjalo posebna uredništva, dodatna sredstva in na koncu še ustavne spremembe? Zagotavljamo, da je omemba pripadnikov narodov bivše države samo znak, da priznavamo pravice in pri tem smo deležni podpore tudi mednarodnih institucij.«
Franco Juri, poslanec Zares, je povedal: »Ko odvetniki t.im. Grimsovega zakona oziroma nasprotniki novega zakona o Radioteleviziji Slovenija nimajo argumentov, nastopajo z neresničnimi ugotovitvami. Veliko jih je že, veliko se jih bo še pojavilo. Ena takih prihaja iz stranke, ki večkrat deluje trezno in premišljeno, s strani SLS, od gospe, ki jo sicer cenim, od gospe Olge Franca, pravi, da bo sedaj, po novem zakonu, mogoče prodajati cenene parcele na Belem Križu. S tako demagogijo, s temi cenenimi floskulami seveda znižujejo raven razprave. A dolžni smo odgovoriti tudi na take obtožbe, ki nimajo temeljev.
Radiotelevizija Slovenija ostaja po tem zakonu v lastni Republike Slovenije. V novem zakonu je to tudi izrecno zapisano, ne le implicitno razumljeno. Zakon izrecno prepoveduje privatizacijo tega zavoda in tudi temeljni cilj te hiše je biti javna ustanova kulturnega in nacionalnega pomena v lastni Republike Slovenije. Poslanstvo RTV ni profit, še več – prvič je v zakon zapisana možnost vrnitve prispevka, če ne bo porabljen za nekomercialne programe. Vse to je zapisano, trditve so dejstvo.
Opozicija nima pravih argumentov in zato tudi SDS na spletni strani želi prepričati, da gre za prevzem ustanove, ki bo onemogočil pregledno poslovanje Radiotelevizije Slovenija. To seveda ne drži, saj je tržna dejavnost, glede na prejšnji zakon, sedaj natančno opredeljena. Javni zavod RTV Slovenija je tudi doslej opravljal komercialne dejavnosti, le da jih je opravljal nepregledno – to vedo vsi, tudi novinarji, ki tam delajo. Sedaj je prvič v zakonu sistematično in pregledno prikazano, kaj je komercialna dejavnost in kaj dejavnost javnega pomena.
Sredstev tudi ne bo mogoče trošiti nenamensko. Za tak primer so tokrat tudi prvič v zakonu določene sankcije za upravo v primeru neizpolnjevanja javne službe in primeru nedoseganja zahtevanih deležev programskih vsebin. Zakon zapoveduje, da morajo prevladovati kulturne, umetniške, informativne, dokumentarne in izobraževalne vsebine. Če uprava tega ne bo zagotavljala, začne svet postopek za razrešitev. Sankcije so jasno opredeljene.
Tudi očitek, da si bo vodstvo razdelilo dobičke, ne drži. Zakon izrecno določa, da se RTV prispevek in druga javna sredstva lahko porabijo samo za opravljanje javne službe – sredstev ni mogoče porabiti za financiranje komercialnih dejavnosti. Presežke iz vseh dejavnosti pa je RTV Slovenija zavezana porabiti za javno službo.«
Ljubo Germič, poslanec LDS, je za konec poudaril, da navedbe opozicije ne sledijo besedilu teksta, na katerega zakon prinaša. »V preteklem letu ali dveh je bilo opravljenih vrsto strokovnih razprav, kako zaobseči, da bo javni zavod RTV Slovenija opravljal javno službo v javnem interesu, hkrati pa mu bo, v okviru zakonov, omogočeno opravljanje tudi drugih dejavnosti. Pri tem v nobenem primeru v interesu zakonodajalca ni komercializacija ali privatizacija v kakršnikoli obliki, pač pa, da se vsi presežki sredstev namenjajo javni službi.
Veliko je govora o tej sui generis zakonski obliki zavoda. Ko govorimo o tej zakonski obliki – samostojna pravna oseba javnega prava s posebnim kulturnim in nacionalnim pomenom – je treba povedati, da zakon natančno ureja posledice takšnega statusa in jasno zapiše tudi to, da se v vsem, kar ni urejeno v tem krovnem zakonu, sledi zakonu o zavodih. Z eno razliko – da se zaostrujejo vsa določila, ki opredeljujejo odgovornost vodilnih v RTV Slovenija. To je po našem mnenju prav, da v tem delu zakon sledi zakonu o gospodarskih družbah. Gre za bistveno razliko od sedanjega, t.im. Grimsovega zakona, ki odgovornosti vodstva ni opredelil tako natančno in jasno, kar je posledično vodilo v to, da smo bili pogosto deležni zamegljevanja in ugotovili vprašljive poslovne poteze, za katere ni nihče odgovarjal. V zakonu jasno piše – ustanovitelj je Republika Slovenija, z namenom, da se zagotovi institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost, ter da se zagotovijo primerna financiranja.« Za konec je Ljubo Germič izpostavil tudi paralelo med dosedanjo in novo ureditvijo strukture Sveta RTV Slovenija – doslej jih je 23 od 29 imenovala politika, med njimi so bile tudi politične stranke, po novem zakonu pa je svet opredeljen z 19 člani, politične stranke pa sedaj ne imenujejo članov sveta – predlagajo jih SAZU, center nevladnih organizacij, dva predstavnika na predlog italijanske in madžarske skupnosti, tri člane predlagajo zaposleni na RTV Slovenija, dva pa neposredno imenuje predsednik republike, Državni zbor pa le pet članov na predlog najširšega spektra civilne družbe.