Proti referendumu o odvetništvu
Na današji 9. izredni seji DZ, kjer teče razprava o zahtevi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu, je stališče poslanske skupine Zares – nova politika podal namestnik vodje poslanske skupine Franci Kek.
“Na 4. redni seji Državnega zbora, dne 27.3. smo sprejeli novelo Zakona o odvetništvu in s tem odpravili pomanjkljivosti predhodnega zakona, ki je korenito posegel v neodvisnost odvetniške dejavnosti. Razvrednotil je predpostavko odvetniška, kot samostojne in neodvisne službe in dejavnosti. Temeljni cilj takratnega zakona je bil disciplinirati odvetništvo in ga v celoti podrediti zakonodajni in izvršilni oblasti države. Z novelo zakona, sprejeto 27. marca letos, smo sledili 137. členu Ustave. Odvetniški zbornici smo vrnili njene pristojnosti in s tem uresničili določbo, ki odvetništvo opredeljuje kot del pravosodja, torej ločeno od zakonodajne in izvršilne veje oblasti, v katere je neupravičeno posegal zakon, sprejet pod prejšnjo oblastjo.
V poslanski skupini Zares podpiramo nekatere potrebne spremembe, zadnje sprejete novele zakona o odvetništvu, saj so le tako upoštevana omenjena načela. Z morebitno zavrnitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o odvetništvu na referendumu, katero zahtevo je podpisalo 33 poslancev Državnega zbora, bi lahko nastale protiustavne posledice. Zaradi odložitev uveljavitve tega zakona in zaradi predlaganega naknadnega referenduma, te že nastajajo. Ob morebitni zavrnitvi tega zakona na referendumu, pa bo nastopilo stanje, ko področja, ki ga ureja zakon, eno leto ne bo mogoče uskladiti z zahtevami Ustave Republike Slovenije. Nastopilo bo stanje, ko ne bo mogoče voditi kazenskih postopkov zoper obdolžence, ki morajo v skladu z zakonom o kazenskem postopku, imeti zagotovljeno obvezno formalno obrambo, te pa jim zaradi predlaganih izbrisov iz seznama odvetnikov za obvezno obrambo, ne bo mogoče zagotoviti. Prav tako je potrebno ob tem omeniti, da Republika Slovenija nima na voljo kapacitet, ustrezno usposobljenih pravnikov, ki bi lahko interventno vzpostavili sistem državnega odvetništva, kot odgovor na umik odvetnikov iz omenjenih seznamov zastopanja po uradni dolžnosti.
Druga, prav tako pomembna težava, ki bi se lahko pojavila z zavrnitvijo omenjenega zakona na referendumu je zagotovitev zastopstva na podlagi brezplačne pravne pomoči. Posledično država ne bo mogla zagotoviti uresničevanja načela enake dostopnosti do sodnega varstva, kljub načelu pravne in socialne države, določenim v 2. členu Ustave Republike Slovenije.
Sprejeti zakon omenjeno težavo rešuje tako, da v primeru, ko predsednik pristojnega sodišča ugotovi, da seznam odvetnikov, ki zagotavljajo storitve brezplačne pravne pomoči ne zadošča za izvajanje navedenega instituta, sodišče določi odvetnika po abecednem vrstnem redu, izmed vsem odvetnikov vpisanih v imenik odvetnikov, ki sestavljajo območni zbor, organiziran na območju posameznega okrožnega sodišča. Brezplačna pravna pomoč je še kako pomemben institut v Republiki Sloveniji, saj podatki iz osnutka sodne statistike kažejo vse pogostejšo in vse večjo potrebo prosilcev za brezplačno pravno pomoč.
Zakon sprejet v prejšnjem mandatu je odvetnike odvezal dolžnosti zastopanja po uradni dolžnosti ter izvajanje inštituta brezplačne pravne pomoči, saj ni predvidel rešitev, ki bi preprečile posledice s katerimi se srečujemo danes. Tega umikanja odvetnikov s seznamov za brezplačno pravno pomoč, saj gre za neke vrste izsiljevanje, tega v poslanski skupini Zares ne podpiramo. In prav zadnja novela Zakona o odvetništvu, ponovno zavezuje odvetnike k uveljavitvi teh dveh tako pomembnih institutov.”