Proti sovražnemu govoru v Državnem zboru
Vsi smo ogorčeni, tokrat tudi nekateri mediji –
prav nič plemenitih primerov sovražnega govora in osebnega žaljenja je v državnem zboru Republike Slovenije vse več, večinoma gre za izbruhe poslanca in predsednika SNS Zmaga Jelinčiča Plemenitega na račun ostalih poslancev, predstavnikov vlade, manjšin, drugih narodov, tretjih, neprisotnih oseb ali pripadnikov drugih narodnosti. Najnovejša žalitev se je nanašala na domnevno neprimernost kandidata za ministra zaradi njegove narodnosti oziroma kar “državljanstva”.
Poslanci, ki idej, izrazoslovja in načina obračunavanja z drugače mislečimi poslanca Jelinčiča ne odobravamo in obsojamo, se ne želimo spuščati na podobno raven komuniciranja oziroma kričanja in žaljenja nasprotnika.
Ogorčenje vsekakor ni dovolj. Jelinčiču, njegovemu populizmu in njegovemu sovražnemu govoru žal ponujajo nekateri mediji nesorazmerno pozornost, neredko tudi naklonjenost. In to je vprašanje etike posameznih medijev, urednikov in novinarjev, s katero se politika ne more in ne sme ukvarjati. Naj s tem vidikom opravi, na podlagi deontološke etike, novinarska stroka sama.
Eden največjih formalno-političnih problemov, s katerimi se poslanci smemo in moramo ukvarjati, je nedorečenost poslovnika DZ, ki takih izpadov oziroma razžalitev ne preprečuje in ne sankcionira. V poslovniku ni člena, po katerem bi lahko predsednik DZ, zaradi sovražnega govora, žaljenja ali ksenofobno-rasističnih ožigosanj, poslancu odvzel besedo, ali bi DZ istega poslanca primerno sankcioniral.
Ostaja torej možnost osebnih tožb, kjer pa moramo računati na zapleten postopek odvzema imunitete poslancu.
Predlagam, da se v poslovnik DZ čim prej vnese člen, ki bo, po zgledu Ustave, zaščitil enakopravnost, dostojanstvo in integriteto posameznikov ter skupin – sovražen, ksenofoben, rasističen govor pa na ustrezen način preprečil in sankcioniral.
Franco Juri
poslanec Zares