Tuji strokovnjaki pozitivno o zakonu o RTV
Po objavi angleškega prevoda Zakona o RTV Slovenija na spletni strani Ministrstva za kulturo se je Mirovni inštitut obrnil na mednarodne strokovnjake za regulacijo javnih radiotelevizij in na nekatere mednarodne organizacije, ki delujejo na področju svobode izražanja, s prošnjo, da ocenijo, ali so zakonska določila skladna z mednarodnimi standardi in dobrimi praksami.
Na njihov poziv so se odzvali s kratko oceno pravna služba Evropske zveze javnih radiotelevizij (European Broadcasting Union-EBU) oziroma namestnik direktorja pravne službe Michael A. Wagner, ter s kratko analizo zakonskega besedila še mednarodno priznana strokovnjaka Karol Jakubowicz in Toby Mendel; slednji sedaj deluje kot direktor Centra za pravo in demokracijo (Center for Law and Democracy), pred tem pa je dvanajst let vodil pravni oddelek mednarodne organizacije za svobodo izražanja Article 19. Werner Rumphorst, ki je kot direktor pravne službe EBU leta 2005 sodeloval v javni razpravi o takratnem predlogu zakona, se je med tem upokojil. »Karol Jakubowicz in Toby Mendel (Center for Law and Democracy) sta pred pripravo kratke analize zakona prosila, da jima povzamemo, kaj so osrednje teme javne razprave v Sloveniji glede zakona, da bi se še posebej ozrla na zakonska določila, ki urejajo ta vprašanja,« so zapisali pri Mirovnem inštitutu.
Poslanci koalicije so se tako s povzetkom stališč odzvali na očitke opozicije, ki novemu zakonu o RTV Slovenija očitka marsikaj, pogosto na način, kakor da zakona sploh ne bi prebrali.
»Po mnenju tujih strokovnjakov je novi zakon bistven napredek in kot pravi Mendel, v mnogih primerih prinaša zgledno ureditev glede na evropske standarde, je skoraj vzoren,« je poslanec LDS Tone Anderlič povzel stališča tujih strokovnjakov o Zakonu o Radioteleviziji Slovenija, o katerem bomo 12. decembra glasovali na referendumu. »Jakubowicz pove, Pričujoči zakon predstavlja bistven napredek v primerjavi z zakonom o Radioteleviziji Slovenija, ki je v veljavi od leta 2005, saj gre za bolj demokratičen in bolj skrbno pripravljen zakon,« nadaljuje. »Zdi se, da se številne kritike nanj nanašajo zaradi zunanjih, drugih razlogov, ne pa zaradi samega zakona,« povzema stališče Jakubowitza, in nadaljuje z mnenjem Wagnerja: »Zakon posodablja pravni okvir za javno radiotelevizijo v Sloveniji, upošteva nove zahteve, ki izhajajo iz zakonodaje Evropske unije, jasno opredeljuje naloge javne službe radiotelevizije, še zlasti na področju novih medijev, pa tudi okvir za izvajanje komercialnih dejavnosti, zagotavlja bolj stabilno in varno podlago za javno financiranje, boljšo preglednost pri uporabi RTV-prispevka ter krepi vlogo civilne družbe v vodstvenih strukturah RTV Slovenija.«
»Zanimivo pa je, da smo pri tokratnih zakonih upoštevali nekatere pripombe, ki jih je EBU maja 2005 posredovala v pismu takratnemu ministru za kulturo Vasku Simonitiju in jih on s svojim sodelavcem, izvajalcem Gospodom Grimsom ni upošteval oziroma jih je ignoriral ali se celo norčeval iz njih,« je dejal Anderlič.
Franco Juri, poslanec Zares, je povedal: »V tej fazi smo skušali pridobiti čim bolj nevtralna in kvalificirana mnenja tujih, zunanjih strokovnjakov, ki imajo ugled in jim nihče ne more oporekati nestrokovnosti ali podobnih pomanjkljivosti. Dali smo pobudo, da bi čimprej pridobili tudi oceno Sveta Evrope oziroma oddelka za medije in človekove pravice pri Svetu Evrope – pričakujemo, da se bo to zgodilo v kratkem. Civilna družba, Mirovni inštitut pa je dejansko naslovil podobno prošnjo na te neodvisne strokovnjake. Zdi se nam pomembno, da so zelo natančno pregledali in ocenili ta zakon.
Veseli nas, da so v teh ocenah tudi podali pobude, ki gredo v smeri večjega distanciranja od prejšnjega zakona. Če nam gospod Jabukovitz zameri kaj, je to, da nismo dovolj spremenili nekaterih členov iz prejšnjega zakona. Pri nekaterih poglavjih, o katerih teče javna polemika, kot so rešitve glede pravne oblike, status zaposlenih, volilno kampanjo, plače in nagrade, so ocene teh treh strokovnjakov zelo naklonjene našemu zakonu in tudi iz njihovih ocen izhaja, da je rešitve, ki jih ponuja zakon, treba podpreti, saj je skladna z ločevanjem javne radiotelevizije od javne uprave ter zagotavljanjem njene institucionalne avtonomije.
Svet Evrope je o zagotavljanju neodvisnosti javne radiotelevizije v okviru zapisal, citiram: pravni okvir, ki opredeljuje organizacijo javne radiotelevizije, bi moral jasno določati, da zaposleni v teh organizacijah ne smejo sprejemati nikakršnih navodil od posameznikov ali organov izven organizacije, kjer so zaposleni, brez soglasja uprave organizacije, ki ima pristojnosti nadzornega organa.
Naše jasno mnenje je, da status javnih uslužbencev bistveno omejuje to avtonomijo in da bi javni uslužbenci lahko bili, kot zaposleni na RTV Slovenija, predmet navodil državnih organov – včasih se to celo dogaja, na podlagi sedanjega zakona je bil ta status javnih uslužbencev zelo videno, zelo občuten. Jasno je, da se nekateri poistovetijo s to funkcijo in so pripravljeni zapustiti poslanstvo novinarstva in sprejeti navodila. Te pasti so in jih je treba razjasniti. Nov zakon spreminja to vprašanje na način, ki dejansko omogoča večjo avtonomijo novinarstva in uredništev.
Kar zadeva plače in nagrade – določila zakona o tem so, po mnenju navedenih strokovnjakov, videti kot poskus najti rešitev za težavo, s katero se soočajo številne javne radiotelevizije v Evropi. Kako pritegniti in zadržati najbolj nadarjene programske in vodstvene kadre na konkurenčnem trgu, kjer jim komercialni mediji lahko ponudijo bistveno boljša plačila. RTV mora glede tega postati tudi v tem pogledu, ne da bi prišlo do zlorab pri razpolaganju finančnih sredstev, ki so namenjena plačam. Zakon, ki ga ponuja vlada, ta vprašanja sistematično rešuje, kar so ugotovili tudi tuji strokovnjaki,« je poudaril Franco Juri.
Majda Potrata, poslanka SD pa je izpostavila dobro rešitev, ki jo nekateri v času referendumske kampanje prikazujejo kot problem; in sicer poimenovanje pripadnikov narodov in narodnosti bivše Jugoslavije v zakonu. Opozorila je, da ti pripadniki niso prišleki, ampak državljani in državljanke Republike Slovenije. Gre za normalne civilizacijske dosežke upoštevanja enakosti pred zakonom zapisane tudi v 14. členu slovenske ustave. Tudi Jakubowicz ugotavlja, da tem skupinam z zakonom dajemo poudarek, ne zagotavljamo pa jim oddaj v njihovem jeziku. Očitke, da bodo s tem nastala številna nova uredništva in dodatni stroški je poslanka Majda Potrata označila za hoteno pretiravanje, saj gre samo za to, da pripadnikom teh skupnosti zagotovimo, da postanejo vidni člani družbe.
Zagotavljamo torej integracijo, odločno pa nasprotujemo kakršnikoli asimilaciji. In če bomo to s tem zakonom dosegli, bomo nenazadnje uresničevali tudi tisto, za kar se je Slovenija prizadevala v času predsedovanja EU.
Vprašanja novinarjev in odgovori: