Vabimo na tematski posvet o prihodnosti visokega šolstva in raziskovalne dejavnosti
Posvet z naslovom Problemi in perspektive visokega šolstva in znanstveno-raziskovalne dejavnosti bo v sredo, 27. junija 2007, ob 18. uri v Cankarjevem domu v Ljubljani (dvorana MI).V Združenju Zares ocenjujemo, da je pred obravnavo resolucije o nacionalnem programu visokega šolstva in pred obravnavo osnutka zakona o visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti napočil čas za temeljit premislek o premikih na tem področju, pa tudi za oblikovanje alternativnih izhodišč in usmeritev sedanji vladni politiki.
Povabljeni razpravljavci bodo na tematskem posvetu predstavili svoje poglede na dogajanje na področju visokega šolstva in raziskovalne dejavnosti. Na posvetu bodo z uvodnimi prispevki sodelovali:
• dr. Vito Turk, nekdanji direktor Inštituta Jožef Stefan,
• dr. Tamara Lah Turnšek, direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo,
• dr. Ivan Svetlik, redni profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani,
• dr. Stane Pejovnik, dekan Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo
• dr. Igor Emri, redni profesor na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani,
• dr. József Györkös, redni profesor na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.Na posvetu se bomo dotaknili naslednjih vprašanj in problemov:
• Kakšno je resnično stanje na področju znanstveno-raziskovalne dejavnosti v mednarodnem kontekstu?
• Kaj pomenijo vladni predlogi za avtonomijo znanstveno raziskovalnega dela in visokega šolstva?
• Ali naj privatizacija na področju visokega šolstva in znanstveno raziskovalne dejavnosti temelji na razgradnji institucij javnega visokega šolstva in raziskovalnih institucij?
• Ali obstoječi in predlagani dokumenti ustrezno rešujejo razmerje med raziskovalno in razvojno dejavnostjo?
• Ali lahko pričakujemo, da bodo majhni raziskovalni inštituti in privatne šole sposobni zagotavljati visoko raven znanja in vključevanja v mednarodne (evropske) raziskovalne projekte?
• Ali nova ureditev javnega financiranja javnih visokošolskih institucij zagotavlja primerno stabilnost in predvidljivost za delovanje in avtonomijo visokega šolstva in raziskovalne sfere?
• Kakšen je položaj študentov znotraj tako oblikovanega visokega šolstva? Ali so predvsem klienti, uporabniki storitev ali pa so sestavni del akademske skupnosti?
Vlada Republike Slovenije je v zadnjih dveh letih z novo politiko na področju visokega šolstva in znanstveno-raziskovalne dejavnosti, predvsem pa tudi z načinom njenega oblikovanja povzročila veliko zaskrbljenost za razvoj na teh dveh področjih. Čeprav se pri oblikovanju razvojnih dokumentov in zakonodajnega okvira vlada sklicuje na mednarodne in evropske dokumente, kot je Lizbonska strategija, pa že sprejeti dokumenti, kot je Resolucija o nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu za obdobje 2006 – 2010, in dokumente, ki so v obravnavi – denimo predlog Resolucije o nacionalnem programu visokega šolstva Republike Slovenije 2007 -2010, predvsem pa vladni osnutek zakona o visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti nakazujejo na ponovno podrejanje teh področij volji aktualne politične oblasti.
Pri tem gre za pomemben odmik od že uveljavljene stopnje avtonomije visokega šolstva in znanstveno-raziskovalne dejavnosti. Vsi dokumenti močno posegajo v že uveljavljene oblike institucionalne organizacije visokošolskega (univerzitetnega) raziskovalnega dela. Problematični so tudi predlogi, ki vodijo v razdelitev ljubljanske univerze in favorizirajo male zasebne visokošolsko-raziskovalne ustanove.
Medtem, ko nekatere zasebne visoke šole oziroma fakultete dobivajo nov zagon in vladne spodbude, se javne univerze soočajo z vse bolj negotovimi razmerami in vprašljivimi obeti za prihodnji razvoj. Naj še posebej omenimo javno visokošolsko ustanovo – Univerzo na Primorskem, ki je bila nedavno ustanovljena, danes pa se dobesedno bori za svoj obstoj.
Dodatno skrb povzroča tudi dejstvo, da oblikovalci vladnih politik tako rekoč dosledno in namerno spregledujejo mnoge pripombe in pomisleke strokovne javnosti, kar je razvidno iz številnih pisem različnih strokovnjakov in strokovnih organizacij, ki so naslovljena na ministrstvo za visoko šolstvo.
Vse to kaže na kronično pomanjkanje odprte in poglobljene razprave, predvsem pa tudi usmeritev, da bi izhajajoč iz načela avtonomije obeh področij znanstveniki in profesorji morali v večji meri oblikovati javni interes na področju, na katerem delujejo.
Glede na dosedanji velik interes nekaterih zainteresiranih organizacij in posameznikov s področja visokega šolstva in raziskovalne dejavnosti za zgoraj opisane probleme, si lahko obetamo zanimivo razpravo in vrsto inovativnih predlogov za razvojni preboj na tem področju.
Vljudno vabljeni in lep pozdrav,
dr. Pavel Gantar, predsedujoči kolegiju Združenja