Vito Rožej, slovenstvo in izbrisani
“Zgodovina parlamentarizma in tudi državnosti na teh tleh, je daljša kot je politična zgodovina Janeza Janše. Verjamem, da bi si nekdo želel, da se zgodovina te države začne z njim, pa mogoče tudi, da se z njim neha, jaz pa sam seveda verjamem, da se je začela mnogo pred mano, in da bo tudi daleč za menoj še vedno takšna kot mora biti, če ne boljša. To, da smo Slovenci bili del drugih večjih držav in imperijev, konec koncev kažejo tudi priimki, ki jih srečamo v tem Državnem zboru. Težko boste rekli, da se slišijo slovensko priimki: Grill, Irgl, Ziherl, Grims, Mencinger, Veber, Vajgl, Gantar, Bebler, čeprav nam je seveda tudi normalno, da se primorski in manjšinski poslanci pišejo Battelli in Juri, da se prekmurski poslanci in manjšinski poslanci pišejo Gönz in Györek. Pri teh priimkih se bo moralo priznati, da gre tu verjetno za neke reči, ki so del naše zgodovine, pa če jih še tako zanikamo. Nič nas ne moti, da Petrol vodi gospod Kryžanowski, da je predsednik Prešernovega sklada gospod Skrusny, da je moj kolega poslanec gospod Posedel. Nič ni čudnega, če dve slovenski mesti vodita župana Kangler in Šrot, je pa čudno, če drugi dve mesti vodita župana Jankovič in Popovič. Le zakaj? Le zakaj bi bilo to tako zelo čudno? Trdno sem prepričan, da je glavni vzrok današnje interpelacije latenten nacionalizem, ksenofobija in rasizem, pa če si to priznamo ali pa ne. Zato je tudi možno, da se je izbris zgodil na način, kot se je zgodil. Gospod Janša je pogojno priznal, da tudi če bi že šlo za tehtanje med interesi cele države, pa med izbrisom prebivalstva za pet povprečnih slovenskih občin, je treba pretehtati prioritete. Ampak na področju človekovih pravic, na katerih temelji naša država, bi kakršnokoli tehtanje prioritet pomenilo, da bi gospod Janša še zdaj na Roški jedel čufte in sladoled. In komur to ni jasno, mu ne bo nič pomagalo. Glede na prakso, ki jo zadnje mesece sam, kot svež poslanec, izkušam v tem parlamentu, ne vidim ravno kakšne luči na koncu tunela. Glede na mojo večnacionalno krvno sliko, ker je mogoče komu ta evgeničen izraz bliže, se ne morem strinjati, da gre v tem primeru za dilemo med patriotizmom in proti njemu, tako kot je bilo že prej izpostavljeno. Verjamem, da je težko post festum, po 17-ih letih določene stvari priznati. Jaz sam bom, kot sem do sedaj, mirno spal tudi po tej interpelaciji. Nisem prepričan, da tisti, ki so ta izbris zasnovali spijo mirno, vsaj ne bi smeli!”
Vito Rožej, 1. april 2009, Državni zbor