Vlada ne ve, kaj bi s slovenskim finančnim sektorjem
Vodja poslanske skupine Zares dr. Matej Lahovnik se je v današnji izjavi za medije odzval na vladno odločitev o dokapitalizaciji Nove ljubljanske banke in izrazil pričakovanje Zares, da bo finančni minister dr. Andrej Bajuk v čim krajšem času pristojnim delovnim telesom državnega zbora oziroma javnosti predstavil strategijo vlade na področju razvoja finančnega sektorja v Sloveniji.Dr. Lahovnik je opozoril, da v tem trenutku ravnanje vlade in njena vizija razvoja finančnega sektorja nejasna oziroma je “precej shizofrena“, saj po eni vlada dokapitalizira prvi finančni steber (Zavarovalnica Triglav, NLB). Po drugi pa se država očitno želi umakniti iz t. im. drugega stebra, ki bi ga lahko uspešno tvorile NKBM, Pozavarovalnica Sava, ki je tudi večinski lastnik zavarovalnice Tilia, in Zavarovalnica Maribor, kjer je država še vedno večinski lastnik. Na to kaže prodaja NKBM in najava odprte javne ponudbe za Pozavarovalnico Sava.
Kar zadeva vladno napoved dokapitalizacije NLB se zdi ta odločitev nenavadna, saj naj bi Zavarovalnica Triglav svoj lastniški delež v NLB povečala s sedanjega 1% le na 3%, kar pa še vedno ni kvalificiran lastniški delež (10%). V tem prvem finančnem stebru država torej krepi svoj lastniški vpliv, kar je sporno, saj kani to storiti prek DSU, ki je bila že v preteklosti predvidena za likvidacijo.
Povezovanje bank in zavarovalnic je lahko uspešno (o tem priča tudi primer KBC), lahko pa tudi zelo neuspešno (o čemer pa govori primer povezovanja Allianz in Dresdner Bank). Za Triglav je bi bilo lahko to povezovanje zelo zanimivo, še zlasti, ker bi zavarovalnica Triglav s takšno povezavo razširila prodajno mrežo na bančnih okencih na območju nekdanje Jugoslavije.
Vendar pa je povečevanje lastniškega vpliva države v tem prvem finančnem stebru lahko tudi tvegano, še posebej zato, ker ni znana jasna strategija, pripravljena na podlagi analiz sinergijskih učinkov, kar sicer preveri vsak, še tako majhen vlagatelj, preden se odloči za nove naložbe.
Če namerava država ohraniti lastništvo v NLB in podobno načrtuje tudi Zavarovalnica Triglav, potem bi bilo smiselno slednji zagotoviti povečanje lastniškega deleža na 10%, s čimer bi ji dejansko omogočili strateški kvalificiran delež v NLB. Zanimivo je sicer, da NLB že ima v 5o-odstotni lasti hčerinsko podjetje NLB Vita, ki se ukvarja z naložbenimi zavarovalniškimi produkti in je na nek način konkurenca Triglavu. 50% lastnica NLB Vita je KBC, zato je treba čimprej razjasniti tudi vlogo KBC v skupini NLB. Podobno se kaže potreba po čimprejšnji razjasnitvi bodočih namer glede obstoječe povezave med Zavarovalnico Triglav in Abanko.
Te slovenske finančne ustanove so preveč pomembne, da se o njihovem nadaljnjem razvoju ne bi pripravilo jasne strategije, vendar ne brez podpore oziroma sodelovanja strokovne javnosti ter pravočasnega seznanjanja pristojnih delovnih teles državnega zbora, je sklenil dr. Matej Lahovnik. Tudi mali delničarji oziroma slovenski davkoplačevalci imajo pravico poznati namere države, saj so od tega odvisna njihova nadaljnja naložbena ravnanja in prihodki.