Vladni načrt zdravstvenega varstva je “deklarativna pravljica”
Na današnji novinarski konferenci sta zdravnik, nekdanji predsednik zdravstvenega sveta in profesor na ljubljanski medicinski fakulteti dr. Rajko Kenda in poslanka Cveta Zalokar Oražem soglasno ugotovila, da vladni osnutek načrta zdravstvenega varstva, ki je v javni obravnavi le 3 tedne, potreben tako korenite prenove, da ga je smiselno zavrniti in pričeti s pripravami novega.
Poslanka Cveta Zalokar Oražem je v uvodoma pojasnila, da smo ta vladni dokument, ki naj bi pomembno zaznamoval prihodnji razvoj slovenskega zdravstva, čakali zelo dolgo in da njegov pregled pokaže, da je kljub precejšnji zamudi pripravljen v veliki naglici. Zato ni skromen le po obsegu (obsega le 45 strani), temveč tudi po vsebini. Gradivo je označeno z oznako “delovno gradivo”, zato tudi ni jasno, kakšen status in funkcijo ima ta vladni dokument, prav tako ni znano, kdo so avtorji dokumenta, ki naj bi bili neodvisni strokovnjaki, predstavniki ministrstva za zdravje pa jih nikoli doslej niso poimensko navedli. Zalokar Oražmova je ob tem komentirala še, da je “zelo zgovorno, da se dolgo ukvarjamo s Sovo”, medtem ko se o osnutku načrta razvoja zdravstvenega varstva skoraj nihče še ni izrekel (zdravniki, izvajalci storitev, zavarovalnice idr.).
Profesor dr. Rajko Kenda, ki je kot eden izmed približno 30 so-avtorjev bele knjige razvoja zdravstva iz prejšnjega mandata, je uvodoma izpostavil predvsem nesprejemljiv način nastajanja tega vladnega osnutka in ga primerjal z nekdanjo “belo knjigo”, ki je obsegala čez 300 strani, vključevala je okoli 200 referenc, pri njenem nastanku je sodelovalo okoli 30 avtorjev in 50 sodelavcev, ki so bili poimensko navedeni, v javni razpravi pa je bilo ne tri teden, temveč kar tri mesece, kar je takratna opozicija, vključno s sedanjim ministrom Andrejem Bručanom, ostro kritizirala. Kenda je ob tem opozoril na pomembno kvalitativno razliko med obema strateškima dokumentoma – nekdanja bela knjiga je temeljila na obsežni količini oprijemljivih podatkov, medtem ko vladni osnutek načrta zdravstvenega varstva, ne vsebuje sicer temeljne analize obstoječega stanja, ki bi ji sledila jasna opredelitev ciljev. Kenda je še dodal, da bi od nekoga, ki je nekaj dni po izidu “bele knjige” ta dokument javno “raztrgal”, pričakoval, da bo v več kot dveh letih pripravil odličen dokument”. kar zadeva vsebinski vidik vladnega načrta pa se Kenda strinja s stališčem Gibanja za ohranitev javnega zdravstva, da je treba dokument, ki je poln tudi slovničnih napak, v celoti zavrniti in pripraviti novega.
Zalokar Oražmova je v zvezi z vsebino vladnega osnutka zdravstvenega varstva naštela vrsto pomanjkljivosti, kot so izpuščeni podatki o obstoječi zdravstvenega varstva, delitev na primerno, sekundarno in terciarno zdravstveno oskrbo, neupoštevani pa so tudi demografski trendi (staranje prebivalstva in povečana potreba po dragi in permanentni zdravstveni oskrbi), nove tehnologije in zdravila ter dejstvo, da vlada v prihodnje ne predvideva povečanja obsega sredstev, namenjenih za zdravstvo. Prav tako je vlada pri pripravi povsem spregledala ključni del vsebine, to je določitev prednostnih področij in nalog v razvoju zdravstva, prav tako dokument ne omenja racionalizacije in načina povečanja števila zaposlenih zdravnikov.
Cveta Zalokar Oražem je za konec izrazila pričakovanje, da bosta poslanska skupina in združenje Zares skupaj z nekaterimi nevladnimi organizacijami s področja zaščite pravic bolnikov v prihodnje še aktivneje spodbujala javno razpravo, kar bi moralo sicer po njenem mnenju početi predvsem ministrstvo za zdravje.