Z ministrom Gregorjem Golobičem o aktualnih visokošolskih temah
Jeseni nadaljevanje prenove visokošolskega zakona
Šele prihodnje leto do nove uredbe o financiranju visokega šolstva – Premislek o ureditvi absolventskega staža
Ob vsem drugem, kar se zadnje čase dogaja v zvezi z ministrom Gregorjem Golobičem, je njegovo ministrsko delo postalo manj opazno, kar pa ne pomeni, da tam ni vročih tem, vrednih javne pozornosti in velikega ministrovega angažiranja. To sicer velja za vse resorje, a mi smo z ministrom v pogovoru pregledali le visoko šolstvo, kjer bodo prihodnji meseci očitno prinesli največ sprememb – prvi čisto bolonjski vpis, ki bo še bolj razkril vrzeli naše bolonjske prenove, sprejetje zakona, ki bo omogočil ustanovitev visokošolske agencije, reševanje finančnih problemov univerz, odločanje o nadaljnih koncesijah v zasebnem visokem šolstvu …
V zvezi z visokošolskimi dejavnostmi vašega ministrstva v letošnjem prvem polletju se je omenjala predvsem novela visokošolskega zakona. Ste jo zavestno izpostavili?
Problem zagotavljanja potrebne kakovosti v visokem šolstvu je nesporno absolutna prioriteta v tem letu in zato smo ustanavljanju visokošolske agencije podredili vse drugo. Če bo, kot pričakujemo, to novelo septembra sprejel ne samo matični odbor, temveč tudi državni zbor, bo agencija lahko do konca leta prevzela štafetno palico od sveta za visoko šolstvo in s prihodnjim letom začela opravljati svoje pomembno delo.
Kdaj pa se boste lotili drugih nujnih sprememb visokošolskega zakona?
Priprave na nadaljnje spremembe bomo vsekakor začeli že to jesen, takoj po sprejetju novele zakona o visokem šolstvu, ki prinaša ustanovitev agencije. Zakon bomo tokrat temeljito prečesali in se, spet tako odprto kot pri sedanji noveli, lotili nadaljnje prenove.
Boste s tem odpravili tudi takšne anomalije, kot je sedanji absolventski staž, ki podaljšuje bolonjski študij in državo verjetno precej stane, in po drugi strani »pozabljeno« dodatno leto med krajšo prvo bolonjsko in drugo bolonjsko stopnjo, ki ga zdaj morajo plačevati študenti, ki se odločijo za tak prehod?
Zavedamo se problema tega dodatnega leta, ki je posledica različne opredelitve trajanja prve stopnje. To vprašanje bomo skušali rešiti v okviru novega zakona o visokem šolstvu ter prenovljenega sistema financiranja, po opravljeni predhodni analizi o tem, kaj prinašajo prenovljeni programi. Kako rešiti problematiko absolventskega staža, pa zahteva temeljit premislek vseh visokošolskih partnerjev.
Nerešena je tudi sistemska ureditev financiranja visokega šolstva, ki naj bi ga rešili z novo uredbo o financiranju, saj bo stari, že podaljšani, letos potekel rok, a ta priprava še kar zamuja. Po drugi strani ljubljanska univerza opozarja, da je menda finančno prikrajšana v primerjavi z drugimi univerzami …
Seveda drži, da nam na vrata ministrstva čedalje glasneje trkajo tisti, ki nas opozarjajo, da se mudi z ureditvijo tega financiranja. Po eni strani nas k temu silijo takšne ugotovitve, kot je nedavno poročilo OECD, ki kaže, da Slovenija sodi med države z najneugodnejšim razmerjem med številom visokošolskih učiteljev in študentov. Pred tem in tudi drugimi neugodnimi podatki si ni mogoče zatiskati oči in zato pričakujem, da bo financiranje visokega šolstva prihodnje leto ena osrednjih tem v našem ministrstvu, saj nameravamo v prihodnje spremeniti sistem financiranja. Po drugi strani je aktualna priprava uredbe o financiranju visokega šolstva za prihodnje leto, ki pa jo bomo začeli pripravljati v kratkem. Če se vrnem k sistemu financiranja, želim poudariti, da mora biti temeljito predebatiran in kar najbolj usklajen z vsemi visokošolskimi partnerji, če želimo, da bo učinkovit. Upoštevati moramo tudi to, da je bil v mandatu prejšnje vlade razpisan ciljni raziskovalni program (CRP) o visokošolskem financiranju, katerega nosilca sta Fakulteta za management primorske univerze in Ekonomska fakulteta ljubljanske univerze. Delni rezultati tega projekta so bili predstavljeni že pomladi, v celoti pa bodo znani jeseni. Nanje moramo vsekakor počakati, saj je pri tako pomembni sistemski prenovi financiranja smiselno izkoristiti vse, kar bi lahko bilo argumentirana osnova zanjo. Vse to zahteva dovolj časa, zato lahko predvidimo, da bo nov sistem financiranja pripravljen šele v prihodnjem letu. To bo seveda pomenilo, da bi bilo treba sedanjo uredbo podaljšati za eno leto, seveda z nekaterimi najnujnejšimi popravki.
Ljubljanska univerza opozarja, da se njen finančni proračunski delež, v primerjavi z drugimi univerzami, zmanjšuje in da pri tem financiranju ni dovolj upoštevana njena dokazana odličnost, namreč to, da se edina med našimi univerzami uvršča na lestvice najboljših univerz. Kako upravičeni se vam zdijo ti očitki in čemu pripisujete, da se pojavljajo ravno zdaj? Skorajšnjemu rebalansu proračuna?
Visoko šolstvo sodi med tista proračunska področja, ki jih drugi rebalans ne bo prizadel. Nasprotno. V tem rebalansu nameravamo v okviru protikriznih ukrepov zagotoviti več sredstev za raziskovalno dejavnost na univerzah, ki je izredno pomembna. Predvidena so tudi znatna sredstva za kredite, s katerimi bi univerze podprle patentno dejavnost in na podlagi novega znanja ustanavljanje spin-off podjetij. Pri tem bodo seveda morale sprejeti tveganje, saj bo ta sredstva treba vrniti. Resnica je, da so bile univerze pri tem v preteklosti zapostavljene. Kar se podhranjenosti ljubljanske univerze tiče, drži, da je bila v preteklosti največja tarča, ko so se posamezne politike usmerjale proti visokemu šolstvu. Tipičen primer je omejevanje vpisa na UL ob sočasnem večanju vpisa na primerljive študijske programe drugih ustanov. Pri financiranju je treba med drugim upoštevati odličnost, dejanske možnosti za to pa nam bo zagotovila načrtovana agencija. Po drugi strani je treba podpreti tudi razvoj drugih univerz, ki so mlajše in zato še rastejo. Najmanj smiseln se mi zdi spor med univerzami za proračunske deleže. Takšne zgodbe se navadno končajo tako, da dobijo vsi še manj. Načelo divide et impera je priročno, a ga sam zavračam.
Slišati je veliko očitkov na račun dosedanje širokosrčnosti pri podeljevanju koncesij v visokem šolstvu. Jih boste letos še naprej podeljevali?
Za zdaj ne načrtujemo novih koncesij v visokem šolstvu, četudi bi bile morebiti bolj upravičene od obstoječih. Finančna sredstva za visokošolske zavode so namreč na voljo v omejenem obsegu. Najprej jih je treba zagotoviti za javne visokošolske zavode in za obstoječe koncesije, za katere pa se je že izkazalo, da zahtevajo precej finančnih sredstev.
Zakaj ne razmišljate o odpravi kakšne koncesije?
Najprej moramo ustanoviti organ, ki bo kompetentno presojal delovanje in kakovost visokošolskih institucij. To bo nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu. Če bo ugotovila, da katera ustanova, tudi koncesionirana, ne deluje dovolj kakovostno, bo seveda lahko sledil tudi odvzem koncesije.
Jasna Kontler Salamon, 20. julij, Delo