Z nujne seje odbora DZ za kulturo, šolstvo, šport in mladino
Na današnji nujni seji odbora za kulturo, šolstvo, šport in mladino so poslanci in poslanke soglašali s predlogom poslanca Zares Franca Jurija, poslanke SD Andreje Rihter in poslanca LDS Ljuba Germiča, da o Zakonu o Radioteleviziji Slovenija poda mnenje tudi Oddelek za medije Generalnega direktorata za človekove pravice pri Svetu Evrope.
Oddelek za medije Generalnega direktorata za človekove pravice pri Svetu Evrope lahko s svojimi neodvisnimi strokovnimi mnenji poda stališče o skladnosti zakona s standardi EU, to pa je zelo pomembna informacija, ki lahko olajšala odločanje volivcev in volivk na referendumu.
Naj ob tem spomnimo, da leta 2005 ob sprejemanju Zakona o RTV Slovenija je bila podobna zahteva za pridobitev uradnega mnenja o Zakonu o RTV Slovenija s strani takratne opozicije naslovljena na predsednika Odbora za kulturo, šolstvo in šport ter obenem tudi avtorja takratnega zakona o RTV Slovenija mag. Branka Grimsa, ta pa je pobudo večkrat zavrnil. Kot argument je mag. Grims takrat izpostavljal, da v funkciji predsedujočega parlamentarnemu Odboru za kulturo, šolstvo in šport ne more pridobiti mnenja Sveta Evrope, češ da formalno vlogo te vrste lahko pošlje samo vlada ali parlament neke države, zato torej sam naj ne bi imel pooblastil, da bi zaprosil za mnenje. V Svetu Evrope so večkrat zatrdili, da se odzovejo na vsako pobudo, tudi iz civilne družbe, ki je nanje naslovljena z zahtevo po mnenju.
Kot je znano, je bilo omenjeno mnenje strokovnjakov Sveta Evrope za Zakon o RTV tik pred referendumom res pridobljeno na prošnjo članic (Darje Lavtižar Bebler in mag. Majde Potrata) delegacije DZ RS v parlamentarni skupščini Sveta Evrope, katere predsednica je bila takrat Darja Lavtižar Bebler. Strokovno analizo sta pripravila Sigve Gramstad z Norveške in Eve Salomon iz Velike Britanije, ki sta med številnimi pripombami med drugim zapisala, da “predlagani zakon, kar zadeva neodvisnost RTV, slabo zagotavlja neodvisnost od vpliva in vmešavanja politike. Tako programski kot nadzorni svet imenuje parlament oziroma vlada, programski svet pa imenuje generalnega direktorja. V primeru, ko ima ena stranka v parlamentu večino in oblikuje vlado, je možnost močnega političnega vpliva“. Dodala sta še, da “je treba z namenom zagotovitve skladnosti s standardi Sveta Evrope zakon ponovno proučiti in spremeniti“.