Politika na področju raziskav in razvoja potrebuje prevetritev
Podpredsednica Zares in vodja strankinega programskega odbora za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Felicita Medved je v pisni izjavi za javnost predstavila pogled na aktualno raziskovalno-razvojno politiko v Sloveniji.Dr. Felicita Medved je zapisala: “ZARES – nova politika ugotavljamo, da Slovenija na področju raziskav in razvoja nima izdelanega razvojnega programa in nima opredeljenih jasnih prioritet, ki bi omogočale uspešno vključevanje v mednarodne inovacijske procese. Slednji temeljijo na sledenju mednarodnim tokovom uspešnih držav, tako na področju znanosti kot tudi tehnologij. Vlaganja v raziskave in razvoj so v Sloveniji na zelo nizki ravni v primerjavi z odstotkom BDP razvitih držav.
V sodobnem globaliziranem svetu Evropa in Slovenija stavita na razvoj gospodarstva, temelječega na znanju, kot ga opisuje lizbonska strategija. Dejstvo pa je, da načrtovano 3-odstotno vlaganje BDP tudi na ravni Evropske unije ni doseženo. Še več, opažen je padec v primerjavi z letom 2000 in znaša 1,84 odstotka za leto 2006.
Ekspertna skupina eminentnih ekonomistov, ki svetuje komisarju Janezu Potočniku, je konec marca poudarila, da je za uresničevanje lizbonske strategije znotraj evropskega raziskovalnega prostora (ERA) potrebna pametna specializacija nacionalnih prioritet.
Izboljšanje upravljanja Evropskega raziskovalnega prostora je tudi ena od tem neformalnega zasedanja Sveta EU za konkurenčnost, ki je 15. in 16. aprila potekalo na Brdu pri Kranju, kjer so zagnali t. i. ljubljanski proces za oblikovanje enotnega in učinkovitega evropskega raziskovalnega prostora z usklajenim delovanjem Evropske komisije in držav članic.
Slovenija je svoje široke prioritete zapisala v osnovni strateški dokument na področju raziskav in razvoja – Resoluciji o raziskovalnem in razvojnem programu (NRRP) iz leta 2005. Ob tem ne moremo spregledati dejstva, da država odstopa od domačih in evropskih smernic glede vlaganj v to sfero, saj se sredstva zmanjšujejo in so dosegla zaskrbljujoče nizko raven.
Kot številne druge smernice, zapisane v NRRP, se žal tudi del razvojnega programa, ki poudarja nujnost čim prejšnje izdelave za Slovenijo relevantnih ožjih prioritet, ne izvaja. Tako je Evropska komisija v Poročilu o izvajanju Lizbonske strategije 2007 zapisala, da mora Slovenija zagotoviti izvajanje razvojnih politik in posvetiti dodatno pozornost učinkoviti raziskovalni in inovacijski strategiji. Januarja je tudi Žiga Turk, minister brez listnice, odgovoren za usklajevanje in spremljanje izvajanja Strategija razvoja Slovenije, zapisal, da v Sloveniji še nismo prišli dlje od ideje, da bomo razvijali »informacijske in komunikacijske tehnologije, napredne nove materiale, kompleksne sisteme in inovativne tehnologije, tehnologije za trajnostno gospodarstvo in zadeve povezane z zdravjem in znanostjo o življenju,« pri tem pa ne vemo »katere niše znotraj teh zelo širokih področij podpiramo niti kakšna so razmerja med temi področji«. Ta vsekakor odstopajo od velike večine razvitih članic EU.
Skladno z NRRP naj bi ožje smernice razvili na podlagi študije tehnološkega predvidevanja, ki se je iztekla konec marca. Ne glede na njene rezultate in nejasno razdelane prioritete, pa je bil v istem času objavljen razpis za raziskovalne programe, ki bo glede na osem tematskih prioritet v letu 2009 razdelil okvirno le okoli 55 milijonov EUR (60 %), preostalih 40% pa naj bi bilo namenjenih projektom, kar je vse skupaj premalo, da bi Slovenija lahko obdržala stik z razvitim svetom. S takimi sredstvi ne bomo uspešno tekmovali na področju R&R z drugimi razvitimi državami, pa tudi s tistimi v razvoju. Sprejeti programi bodo trajali do šest let, z možnostjo nadaljevanja, kar pomeni, da bodo večino sredstev, namenjenih za raziskovalno dejavnost za naslednje obdobje razdelili na podlagi nejasne vizije razvoja. Razpisu za raziskovalne programe se bo v kratkem pridružil še razpis za sredstva strukturnih skladov, kjer je za raziskave in tehnološki razvoj (R&TR), inovacije in podjetništvo namenjenih rekordnih 28,1 odstotkov sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR).
V ZARES opozarjamo, da se tovrstno nepremišljeno upravljanje države na tem področju odraža v nadaljnjem slabljenju ekonomske moči Slovenije in v izjemno slabi učinkovitosti sredstev namenjenih za razvoj, saj po številu patentov ne dosegamo niti tretjine evropskega povprečja, prav tako tudi ne v deležu proizvodov visoke tehnologije v izvoz. Hkrati to učinkuje na nezainteresiranosti mladih za študij naravoslovja in tehnike. Vsa ta dogajanja vodijo Slovenijo vedno bolj proti evropskem repu. Zato pričakujemo, da bodo ustrezna ministrstva jasno opredelila razvojne in raziskovalne prioritete in za njihovo izvedbo zagotovila dodatna sredstva tako iz slovenskega proračuna kot iz EU skladov.”