Za mostove, ki združujejo, ne ločujejo
Majda Širca in doc. dr. Branko Lobnikar sta v imenu Združenja Zares v današnjem spooročilu za javnost na vlado naslovila zahtevo, naj preneha z rušenjem mostov in brvi čez potoke na meji med Slovenijo in Hrvaško. Ocenjujeta, da gre za pretiran in preveč radikalen poseg v medčloveške vezi, ki se že stoletja tkejo na obeh strani meje. Pri vzpostavljanju “shengenske” meje, torej rušenju mostov, se vlada sklicuje na evropske direktive in na nezakonitost že desetletja postavljenih povezovalnih prehodov, ki so jih v večini uporabljali prebivalci, zlasti kmetje, da so lahko opravljali svoje vsakodnevno delo.
Vladi predlagata, naj mostove zapre z zapornicami in opremi z ustreznimi tablami z opozorili o prepovedanem prehodu. Rušenje mostov namreč ne bo preprečilo ilegalnih prestopov meje, kar naj bi bil osnovni namen strogih “shengenskih” ukrepov.Majda Širca in doc. dr. Branko Lobnikar sta opozorila tudi, da “Gre za mostove, ki so od davnih časov povezovali lokalno prebivalstvo pri njihovi vsakodnevni komunikaciji in opravilih. Ljudje na eni in drugi strani rek in potokov so pač tesno povezani – tako z družinskimi vezmi, kot tudi z jezikom, običaji in vsakodnevnim delom. Rušenje mostov pomeni nasilno trganje medčloveških odnosov, kar je po človeški strani nesprejemljivo, po tehnični pa tudi popolnoma nepotrebno. Zanimivo je, da so mnogi od teh mostov preživeli več vojnih viher, kot kaže pa ne bodo preživeli vstopa Slovenije v obljubljeno deželo – schengensko območje prostega pretoka ljudi, idej in blaga.
»Mi želimo mostove graditi, ne pa rušiti«, menijo slovenski in hrvaški prebivalci iz Čedana in Kostela ob Kolpi, ki se te dni glasno upirajo takemu početju. Sliši jih nihče, oziroma na take proteste so že pripravljeni odgovori: meja mora biti skrajno pregledna in obvladljiva.
Sprašujemo se, ali je način tako krutega risanja meje res edina rešitev? So mostovi res taka nevarnost za državo in Evropo, da je treba z njihovo odstranitvijo odstraniti tudi davno utečene življenjske pretoke lokalnega prebivalstva? Menimo, da se meje – še posebej tiste, ki se bodo v prihodnosti spreminjale, lahko postavlja z drugačnimi, bolj fleksibilnimi in življenjskimi rešitvami. Rušenje mostov v imenu varnosti, zajezitve migracij in nelegalnih prehodov ljudi je zagotovo preveč radikalna rešitev.
Razumljivo je, da je treba tudi na teh mostovih vzpostaviti red, ki ga zahteva “Schengen”. Vendar pa to nikakor ne pomeni, da mostove in brvi, ki so desetletja povezovali oba naroda in ljudem olajšali življenje, rušimo. Na te mostove je treba postaviti zapornice in ob njih table s prepovedjo prehoda. In hkrati upati in si prizadevati, da bo kmalu prišel čas, ko jih bomo lahko odstranili. Rušenje namreč ne bo v ničemer preprečilo ilegalnih prehodov čez plitve potoke, za to so zapornice več kot dovolj.
V Združenju Zares od vlade zahtevamo, da prekine rušenje in neprehodnost mostov označi na drugačen, bolj sprejemljiv in veliko bolj evropski način. Argumente tistih, ki so mostove rušili z obljubo, da bodo nekoč kasneje izgradili nove, »še bolj stare« mostove, namreč poznamo iz polpretekle zgodovine. Tudi zato nam tudi slovenski rušitelji mostov in brvi niso čisto nič pri srcu. Pa čeprav se sklicujejo na nelegalnost izgrajenih lesenih brvi, ki tam stojijo veliko dlje, kot je stara država Slovenija,” sta še zapisala Širca in Lobnikar v sporočilu.