Zakon o urejanju trga dela
Na 19. redni seji Državnega zbora je stališče poslanske skupine Zares v podporo Zakonu o urejanju trga dela predstavil Franco Juri.
(nelektoriran magnetogram)
FRANCO JURI:
Spoštovani predsedujoči, spoštovani minister, kolegice in kolegi. Zakon o urejanju trga dela je sicer zgolj eden v paketu tako imenovanega trojčka predlogov zakonov, ki jih je Vlada posredovala v parlamentarno proceduro zaradi sprememb na področju trga dela. Gre za predlog zakona, za katerega se lahko iskreno strinjamo, da je zaradi dejanskih sprememb na tem področju dobrodošel in nujno potreben. Zakon je povezan s spremembami tako na področju delovnih razmerij, kot študentskega dela. Vsebina zakona bo sicer v celoti nadomestila zakon o zaposlovanju in zavarovanju, na primer brezposelnosti, ki je v nastanku urejal področje politike zaposlovanja, sistem zavarovanja za tiste, ki so delovno mesto izgubili, štipendiranje, področje študentskega dela in predstavljal osnovo za delovanje inštitucij na trgu dela, v največji meri Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje.
Spremembe, ki jih je doživljal obstoječi zakon so bile parcialne, saj nobena izmed prejšnjih vlad ni uspela celovito pristopiti k ustreznim spremembam, ki bi sledile dejanskemu stanju na trgu dela.
Aktivna politika zaposlovanja je bila v zadnjih letih posodobljena, saj so bili uvedeni številni novi ukrepi in novi programi, njihovo izvajanje v celoti pa je onemogočala ravno neustrezna zakonodaja. Dodaten argument za spremembo oziroma sprejem zakona je tudi obstoječa gospodarska oziroma finančna kriza, ki je izraziteje pokazala, da je na trgu dela nujno potrebno zagotoviti nove izvajalce ukrepov, uvesti nove pristope, predvsem pa poenostaviti postopke.
Ena izmed večjih anomalij je nejasna razmejitev aktivnostih, ki se izvajajo in financirajo kot javna služba in aktivnosti, ki se financirajo programsko. To bo zakon o urejanju trga dela ustrezno uredil.
Poglavitni cilji, ki jih navaja Vlada in jih v Poslanski skupini Zares podpiramo, so povečanje varnosti iskalcev zaposlitve, vzpostavitev mreže izvajalcev, ki bo omogočala učinkovito izvajanje ukrepov, povečanje učinkovitosti izvajanja ukrepov aktivne politike zaposlovanja in zmanjšanja administrativnih obremenitev za podjetja in osebe na trgu dela.
Predlog zakona zato povečuje krog upravičencev do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti z nižanjem vstopnih pogojev za pridobitev pravice. V prvih treh mesecih povečuje višino denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, podaljšuje trajanje denarnega nadomestila za osebe, ki so starejše od 50 let in imajo več kot 25 let delovne dobe omogoča delno brezposelnost ob ohranitvi sorazmerne pravice do denarnega nadomestila. V ukrep aktivne politike zaposlovanja prednostno vključuje ranljive skupine prejemnikov denarnega nadomestila in denarne socialne pomoči in brezposelnim osebam omogoča opravljanje določenih oblik dela ob ohranitvi pravice do denarnega nadomestila.
Poleg obstoječih, določa nove izvajalce ukrepov po tem zakonu tu. Govorim o koncesionarji in fundacijah. Med nove aktivne politike zaposlovanja pa vključuje tudi nadomeščanje na delovnem mestu in delitev delovnega mesta. Širi storitve vse življenjske karierne orientacije kot prvega koraka na tej poti, in kot rečeno že v samem uvodu, poenostavlja postopke izbire izvajalcev in delodajalcev, vključuje socialne partnerje na lokalnem nivoju ter skladno z 21. stoletjem uvaja sodobne elektronske storitve.
Na prvi pogled so spremembe sicer v večji meri naravnane izključno v pozitivni smeri, čeprav je potrebno priznati, da se bo trg dela po izhodu iz krize temeljito spreminjal. Zato bom v tej fazi obravnave ponovno poudaril politične in sociološke izzive, ki so pred nami. Že ob sprejemu izhodne strategije smo opozarjali, da je slovenski ekonomski model premalo razvojno in trajnostno naravnan, vključujoč tudi njegovo socialno plat.
Dejstvo je, da tehnološki razvoj in razvoj storitev postavljata dolgoročno zaposlovanje, kot smo ga poznali do danes, pod vprašaj. Slovenija, kot socialna država in država blaginje, se bo morala ob povečani brezposelnosti odzivati hitreje in tudi bolj pogumno. Zato je v prvi vrsti potreben nov socialni konsenz, ki bo povečal občutljivost države, blaginja za nova tveganja, povečal redistribucijo dohodkov in redefiniral plačljivo delo, kot edini vir, ki zagotavlja finančno neodvisnost in socialno varnost.
V Zaresu, kot rešitev pred povečano tveganostjo revščine, te je že danes okoli 12%, in socialno izključenostjo, vidimo v uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka, saj smo prepričani, da morajo enakopravnost, proti diskriminacija in individualizacija postati temelj novega koncepta urejanja socialne vključenosti. To je tudi eden od izhodov, ki bo olajšal vpeljavo tako imenovane varne prožnosti “flex security” v prakso.
V Poslanski skupini Zares, bomo predlog zakona podprli, seveda s pričakovanjem, da bo s spremembami zakona o delovnih razmerjih in ostalih reformnih predlogih, pristojno ministrstvo v največji možni meri, zaradi moralne vprašljivosti delovanja določenih delodajalcev zaščitilo najšibkejši člen v delovnem okolju, to je delavca.
Hvala.
Zakon bomo seveda podprli.