Zares – leto kasneje
Ob prvi obletnici Zaresa – društvo Združenje za novo politiko Zares je bilo ustanovljeno natanko pred letom dni, 9. marca 2007, objavljamo razmišljanje poslanca Zares in enega od ustanoviteljev Združenja (in stranke) Zares dr. Pavla Gantarja z naslovom Priložnost za spomin.
“Priložnost za spomin
Komaj leto dni je minilo od dneva, ko je skupina poslank in poslancev ustanovila Združenje za novo politiko ZARES. Združenje, ki v svoji pravno-formalni obliki ne obstaja več, je pa zaplodilo toliko novega, da mu moramo dati priložnost za spomin. Ni najpomembneje, da je iz združenja, ki se mu je v dobrih šestih mesecih obstoja pridružilo veliko ljudi, nezadovoljnih s tem, kar se dogaja v slovenski politiki v zadnjih letih, nastala nova politična stranka ZARES. Ustanovitev nove stranke, ki si je dodobra utrdila mesto v slovenskem političnem spektru, je pa še daleč od tega, kaj vse lahko doseže, je bila bolj posledica kot cilj Združenja za novo politiko.
Združenje je nastalo kot izraz nezadovoljstva z obstoječo politiko in hkrati kot prepričanje, da se je upravljanja javnih zadev možno lotiti drugače in bolj odprto kot do tedaj. Postalo je namreč jasno, da so se stranke, ki so nastale in se oblikovale v zgodnjih letih postsocialistične transformacije in so prispevale k sproščanju demokratičnega potenciala, začele zapirati vase in so s tem prispevale k zoževanju političnega prostora.
Politična privrženost določeni stranki ali opciji je postala glavno merilo za zasedanje javnih funkcij. Čeprav tudi prejšnje vlade niso bile imune na problem »fevdalizacije«, pa se je ta trend v svoji najbolj sprevrženi obliki pokazal po zadnjih volitvah, ko so država in njene institucije postale dobesedno politični plen vladajoče stranke in njenih koalicijskih zaveznic. Začele so se obnašati, kot da države niso dobile v upravljanje, ampak v svojo last.
Ampak to še ni bilo dovolj. S pomočjo mehanizmov, ki so jih dobili v roke, so si poskušale podrediti tudi druge sfere javnega življenja, kot so mediji, gospodarske družbe, visoko šolstvo in znanost. Z novimi mehanizmi nadzorovanja pa celo posegati v posameznikovo zasebnost.
Združenje Zares je nastalo kot odpor in kot pozitivna alternativa politični regresiji na Slovenskem, kot odpor proti politiki, ki je izčrpala emancipatorne potenciale in, kar je nadvse ironično, nemara celo cinično, željo po oblasti kot oblasti zavila v besedo »sproščenost«. Politika je res postala »sproščena«, sproščena vseh ovir in omejitev, sproščena v manipulaciji in obvladovanju vseh drugih družbenih sfer.
Združenje Zares je v te razmere vneslo premislek o takšni politiki, mogoče ne toliko o samih vsebinah in temah, čeprav tudi to, ampak predvsem o načinu oblikovanja in izvajanja politike. Oprlo se je na dve pomembni žlahtni liberalni prvini – to je na zamisel odprte in samoregulirajoče družbe ter na koncept samoomejitvene politike. Politika mora znati postaviti omejitve svojemu delovanju in prav to je bilo, ob nekaterih vsebinskih poudarkih, tudi osrednje sporočilo, danes že lahko rečemo, zgodovinskega posvetovanja o “Vrednotah nove politike” (junija 2007).
Ta posvet je dal odgovor na vprašanje, ali je v postmoderni družbi možna politika, ki se ne opira na velike in tradicionalne identitete, kot so Nacija, Človek, Država; ali je mogoča politika, ki je odprta, svobodna in utemeljena na ljubezni do drugosti.
Ali kot je zapisal Taras Kermauner: ‘Vrednota človeka je premajhna, če ni zraven tudi ljubezenske solidarnosti do drugega, ne le do sočloveka; najbrž sploh do drugosti, kar pomeni, da skrb za zemljo, čist zrak, znosno okolje ni le interes človeka, da se ne bi zadušil v smradu in hrupu, ampak je tudi – naj bi bila – prvenstveno ljubezen do drugosti.’
Pot naprej v novo politično stranko je bila po tem posvetu lažja, čeprav je bilo dela neskončno več. Ima smisel in pomen.”
Pavel Gantar