Zares ne podpira predloga Lipe o ustanovitvi šestih pokrajin
Vodja poslanske skupine Zares dr. Matej Lahovnik je pisno odgovoril na pobudo vodje poslanske skupine Lipa Saša Pečeta v zvezi s predlogom zakona o ustanovitvi šestih pokrajin, v katerem skupina nepovezanih poslancev Lipa predlaga ustanovitev Štajersko-prekmurske, Ljubljanske, Celjsko-koroške, Dolenjsko-notranjske, Primorske in Gorenjske pokrajine.
Lahovnik je v pismu Pečetu sicer poudaril, da cenimo prizadevanja Lipe oziroma njihovo “zavzemanje za to, da bi bila Slovenija razčlenjena na manjše število večjih pokrajin.”.
V Zares in Lipi se strinjamo, da bi morali v Sloveniji ustanoviti manjše število večjih pokrajin, vendar predloga zakona o ustanovitvi šestih pokrajin v Zares ne podpiramo.
Čeprav je Slovenija zapletena družbeno-prostorska struktura, je za Zares najprimernejša rešitev osem pokrajin. Pokrajini bi morali biti ustanovljeni tudi na Koroškem in v Prekmurju – tako zaradi geografskih, kot tudi zgodovinskih razlogov.
Predlog osmih pokrajin namreč poleg omenjenih izjem, Koroške in Prekmursko-prleške pokrajine, sledi osnovnemu cilju, da bi bile pokrajine močne.
Mesta, v katerih so njihova središča, so v državnih razvojnih programih opredeljena kot glavne točke razvoja. Pokrajine z regionalnimi centri višje stopnje so tudi ustrezen odgovor na pričakovani pritisk močnejših središč sosednjih držav.
Glavno vodilo pri ustanavljanju pokrajin ne sme biti neodvisnost, temveč soodvisnost, ki mora veljati za vse pokrajine, tudi za Osrednjeslovensko, ki bi bila lahko ob Štajerski metropolitanska.
Iskanje optimalnega razmerja med geografsko oblikovanostjo Slovenije, socialno-gospodarskimi in infrastrukturnimi, regionalno pripadnostjo in primerljivostjo vsaj s sosednjimi regijami, potrjuje členitev na osem pokrajin:
- Savinjsko-šaleško,
- Dolenjsko-belokranjsko,
- Gorenjsko,
- Primorsko,
- Koroško,
- Osrednjeslovensko,
- Prekmursko-prleško in
- Štajersko.
Lahovnik je zapisal tudi: “Poleg tega še enkrat poudarjamo, da v tej fazi pričakujemo kakovostne predloge in tvorno sodelovanje predvsem od vlade kot tiste, ki je najbolj odgovorna za oblikovanje rešitev v zvezi s pokrajinsko zakonodajo in iskanje zadostne podpore tem rešitvam. Šele v naslednji fazi bomo razmišljali o alternativnih rešitvah.
Sicer pa smo mnenja, da je bolje, da v tem trenutku nimamo pokrajinske zakonodaje, kot pa, da zaradi izsiljevanj in naglice zaradi letošnjih državnozborskih volitev sprejmemo slabo. Zaradi tega smo na tej seji državnega zbora tudi obstruirali odločanje o amandmajih k vladnemu predlogu zakona o pokrajinah.”.