Zares o informacijski družbi
V časniku Finance so bili 21. julija objavljeni odgovori političnih strank na vprašanja s področja elektronskih komunikacij in informacijske družbe. Zaradi nesporazuma naših odgovorov niso upoštevali. Prav tako so se na Financah odločili, da naših naknadnih odgovorov ne bodo objavili, kar razumemo in sprejemamo. Zato smo se odločili, da na vprašanja odgovorimo na naši spletni strani.
1. Ali podpirate predlog komisarke Viviane Reding, ki predlaga funkcionalno ločitev Telekoma na infrastrukturo in storitve?
Do prvotnega predloga komisarke smo precej zadržani, saj vsebuje izločitev fizične infrastrukture elektronskih komunikacij v ločeno organizacijo oz. podjetje. Po našem mnenju bi bil s takšno ločitvijo lahko ogrožen tako razvoj infrastrukture kot tudi storitev, saj ni jasno kaj se zgodi, če bi nek operater storitev od operaterja infrastrukture zahteval nadgradnjo določenih omrežij za specifične potrebe določenih novih storitev oz. vsebin. Kaj če mu operater infrastrukture ne ugodi? Ker prihaja do močne konvergence omrežij, medijev in storitev vidimo v togi organizacijski in funkcionalni ločitvi veliko zapletov. Močno pa podpiramo »stroškovno ločitev«, kar pomeni, da morajo operaterji ločeno prikazovati stroške obratovanja infrastrukture in jih pod enakimi pogoji zaračunavati tudi drugim operaterjem.
2. Vse uprave Telekoma so v zadnjih desetih letih pokazale visoko stopnjo monopolne kulture, kar se kaže tudi v visokem številu tožb pred UVK in APEK. Kaj menite o tem?
To je resen problem. Treba se je zavedati da je Slovenija odprla trg elektronskih komunikacij šele leta 2001, »korporativna mentaliteta« pa se spreminja počasi. Žal je bil razvoj v smeri »konkurenčne kulture« z zamenjavo uprave, ki jo je vodil Libor Vončina zaustavljen in politično omejen. Rešitev vidimo v mednarodnih razpisih za vodilna mesta v upravi in v omejitvi vmešavanja vlade oz. ministrstva v poslovne odločitve.
3. Bi podprli privatizacijo Telekoma? Če da, kolikšen delež, če sploh, bi naj država zadržala?
Zaradi majhnosti Telekoma Slovenije podpiramo vstop strateškega partnerja v podjetje in sicer z delno prodajo podjetja in dokapitalizacijo. Najprej do višine 49%. Odvisno od izkušenj bi strateškemu partnerju omogočili, da postopoma pridobiva tudi večji delež do 75%. V obdobju naslednjih petih let ne predvidevamo popolne prodaje Telekoma. Izkušnje s prodajo telekomov v vzhodno evropskih državah govorijo proti temu.
4. Kakšna naj bo pokritost Slovenije s širokopasovnim dostopom do interneta?
Kar zadeva gospodinjstva je treba težiti k temu, da ima vsako gospodinjstvo možnost priključka na širokopasovni dostop. Realno bi to pomenilo dobrih 90% gospodinjstev. Zato tudi zagovarjamo, da bi moral postati širokopasovni dostop univerzalna storitev, torej storitev, ki jo je na zahtevo uporabnika dolžan zagotoviti operater s pomembno tržno močjo, če ni komercialnega interesa za njeno zagotavljanje. Za vse javne institucije, šole, knjižnice, vrtce ipd. pa je potrebno zagotoviti optične povezave. Enako skrb kot za dostopovne širokopasovne povezave vseh vrst (žične, brezžične) je treba posvetiti tudi zmogljivim prenosnim povezavam in aktivni opremi.
5. Kolikšen delež prebivalstva oz. gospodinjstev bi do leta 2012 moral imeti širokopasovni dostop do interneta?
Seveda je treba vedeti, da obstajajo pomembne vsebinske razlike med merjenem dostopnosti prebivalstva do interneta in penetracijo interneta v gospodinjstvih. Tudi v Sloveniji je število prebivalcev, ki imajo dostop do interneta večje kot je penetracija interneta v gospodinjstvih, kar seveda pomeni, da ljudje dostopajo do interneta v drugih okoljih kot so šola, delovno mesto, javne točke in ne samo od doma. Vsekakor, kot smo že omenili, bo do leta 2012 tako rekoč vsako gospodinjstvo imelo možnost širokopasovnega dostopa do interneta, kar pa samo po sebi še ne pomeni, da bo to tudi izkoristilo. Pomembna bo tudi cena in raznovrstnost storitev. Prav na tem področju bo treba storiti bistveno več.
6. Kako boste spodbudili razvoj širokopasovnega dostopa na ruralnih območjih?
Slovenija je že zamudila dve priložnosti za hitrejši razvoj širokopasovnega dostopa na ruralnih območjih. Odločili smo se – predvsem ob prizadevanju SDS – za vračanje sredstev, ki so jih prebivalci vložili v razvoj telefonskega omrežja namesto, da bi ta sredstva vložili v nadgradnjo telekomunikacijske infrastrukture na podeželju, ki bi omogočila tudi širokopasovni dostop. Iz nerazumljivih razlogov se je v tem mandatu Ministrstvo za gospodarstvo odpovedalo evropskim strukturnim sredstvom za razvoj širokopasovnega dostopa in ta sredstva preusmerilo v druge naložbe. Država naj skupaj z lokalnimi skupnostmi ob pomoči evropskih sredstev ter ob sodelovanju operaterjev zagotovi širokopasovni dostop do javnih institucij na podeželju, »presežne zmogljivosti« pa naj nameni rabi v gospodinjstvih. K temu pa dodajamo še obveznost univerzalne storitve širokopasovnega dostopa, ki jo morajo zagotoviti operaterji s pomembno tržno močjo.
7. S kakšno politiko boste uveljavljali slovensko znanje in izkušnje na področju IKT v regiji in širšem evropskem prostoru?
Slovenija spada med države, ki imajo razmeroma dobro razvito industrijo IKT. Tudi njen delež v izvozu ni nezanemarljiv. Obenem ocenjujemo, da slovenska industrija tako na področju opreme kot na področju programskih rešitev in storitev spada med tiste v svetu, ki so spodobne razvijati najbolj napredne rešitve v zvezi na področju informacijske konvergence. Po našem mnenju mora država:
Odpirati vrata in pomagati industriji pri prodoru na tuje trge;
– Inovativne rešitve uvajati v javno poslovanje v Sloveniji in s primerom dajati zgled, tako kot to počno tudi v drugih državah;
– S pomočjo agencije za tehnološki razvoj podpirati razvojno delo v podjetjih in
– S pomočjo skladov tveganega kapitala vsaj deloma prevzemati tveganja pri razvoju novih produktov.
8. Kolikšen delež sredstev v proračunu oz. BDP boste namenili za razvoj in raziskave, in kolikšnega boste namenili področju IKT?
Naš cilj je doseči 3% BDP za raziskave in razvoj. V naslednjih 4 letih nameravamo povečevati delež proračunskih sredstev za 25% vsako leto. Težko bi kvantitativno določilo koliko od teh sredstev bo namenjenih prav za IKT – vendar manj kot eno četrtino gotovo ne. Treba je hkrati tudi vedeti, da informacijska znanost tudi na drugih raziskovalnih področjih, kot na primer v biologiji, genetiki, materialih, gradbeništvu ipd., vse bolj prihaja do izraza in je torej IKT nemogoče opredeliti samo na njeno lastno področje.