Zares, SD in LDS skupaj o pokrajinah
Predsednik Zares – nova politika Gregor Golobič, predsednica Liberalne demokracije Slovenije Katarina Kresal in predsednik Socialnih demokratov Borut Pahor so se na prvi skupni novinarski konferenci danes odzvali na vladni predlog novega pokrajinskega zemljevida in razpis posvetovalnega referenduma o pokrajinah. Slednjemu vse tri omenjene opozicijske stranke odločno nasprotujejo, saj je vlada na račun politike in politikantstva pozabila na strokovne argumente in na razvojno-ekonomski vidik.
Predsednik ZARES – nova politika Gregor Golobič je spomnil na “križev pot” regionalizacije v Sloveniji, ki jo je spremljala vrsta nesporazumov in napačnih odločitev, zaradi katerih je ustanovitev pokrajin še vedno relativno oddaljena. Po njegovih besedah je bila pripravljenost opozicije na državotvorno reševanje pomembnih razvojih vprašanj izkazana ob ustavnih spremembah s področja regionalizacije, s čimer je bila odprta možnost za resno, temeljito, strokovno poglobljeno razpravo. “Vendar pa je temu sledila neka politizacija, redukcija vprašanja o pokrajinah izključno na vidik ustanavljanja novih teritorialnih enot in volitev vanje. Pozabilo pa se je na strokovne argumente in razvojna vprašanja. Ta padec na zgolj politično in politikantsko raven najbolj zaznamujejo izjave predstavnikov vlade o tem, da je 14 pokrajin edina politična realnost,” je dejal Golobič. Vladajoča koalicija je zdaj čez noč ugotovila, da je politična realnost lahko tudi 12 + 1, kar na njene dosedanje trditve meče luč nekredibilnosti in dokazuje, da so v ospredju izključno politični cilji. “Današnji skupni nastop predsednikov treh opozicijskih strank je politični odgovor na politično početje vlade na točki, kjer politični razmislek izpodriva vse druge razmisleke,” je poudaril Golobič. Za stranko ZARES namreč regionalizacija ne pomeni v prvi vrsti političnega projekta, ampak razvojno-ekonomski projekt.
V predlogu vlade vprašanja pristojnosti in financiranja – na podlagi česar bi se lahko ljudje na referendumu odločali – niso urejena. Parlamentarna zakonodajno-pravna služba je zakonu o pristojnosti pokrajin namenila rekordno število pripomb. Spreminja se 50 zakonov in tu je na vidiku samo kaos, nič dobrega za ljudi,” je opozoril Golobič. Ne želimo pokrajin dveh hitrosti. Predlagana razdelitev Slovenije, ki jo prinaša referendumska predvolilna anketa na stroške davkoplačevalcev, bi pomenila natančno to, da bi se nekatere pokrajine razvijale hitreje, druge pa bi zaostajale in bi bile odvisne od države. Pomanjkljivosti, ki jih imamo na prvi stopnji lokalne samouprave, v mnogih občinah, bi s podporo vladnemu predlogu prenesli tudi na pokrajine.
Katarina Kresal, predsednica LDS, je predlog za razpis posvetovalnega referenduma o pokrajinah označila za predvolilni manever vlade. Kot je dejala, gre za predvolilno kampanjo vlade na stroške davkoplačevalcev in obenem za “farso”, saj ni odgovorov na bistvena vprašanja: kako bodo pokrajine organizirane, kako bodo izvajale svoje pristojnosti, koliko bodo stale in kaj bomo od njih imeli. Borut Pahor, predsednik SD, pa je med drugim poudaril, da “ne velja hiteti z rokohitrskimi rešitvami, ampak si velja vzeti čas, da pridemo do rešitev, ki bodo dolgoročno kvalitetne”. Tako Golobič kot Pahor sta napovedala, da bodo v razpravi o morebitnem referendumu predlagali spremembe. Golobič je pri tem opozoril na še eno dilemo: če referendum na enem od 13 referendumskih območij ne bo uspel, bo imelo to posledice tudi za ostale pokrajine. Vlada oziroma parlament bi moral to upoštevati in spremeniti teh 12+1 pokrajin, torej ne upoštevati volje v preostalih pokrajinah, kjer bi referendum sicer uspel.
Na novinarska vprašanja o morebitni predvolilni koaliciji so Kresalova, Pahor in Golobič pojasnili, da o takšni koaliciji ne razmišljajo. Predsednik ZARES Gregor Golobič je dejal, da današnja novinarska konferenca ni napoved pred- oz. povolilne koalicije. Mandata še ni konec, odgovornost opozicije pa je, da ne razmišlja le o volitvah in dneh po volitvah, ampak da opravlja svoje opozicijsko delo. Vsako sodelovanje med strankami, ki se razlikujejo in so pogosto tekmice, prispeva k temu, da se bolje razumejo in lahko v neki situaciji tudi prej najdejo skupni jezik, je dodal. A, kot je poudaril, ima vsaka stranka svojo identiteto.