Zares za popravo “azbestnega” zakona
Poslanka Zares Majda Širca, podpredsednik Zares Franci Kek in predsednik Zveze sindikatov azbestnih bolnikov Slovenije (SABS) Bojan Goljevšček so na današnji novinarski konferenci predstavili predlog zakona o odpravljanju posledic zaradi izpostavljenosti azbestu, ki ga bo poslanska skupina Zares jutri vložila v zakonodajni postopek.
Zares se je odločila podpreti napore Zveze sindikatov azbestnih bolnikov Slovenije (SABS) po tem, ko se je izkazalo, da se veljavni “azbestni” zakon, ki ga je l. 2006 na predlog tedanjega ministra za delo, družino in socialne zadeve Janeza Drobniča sprejela vladajoča koalicija, in še v istem letu dopolnila z drobnimi popravki ene od koalicijskih strank (Desus), v praksi ne izvaja.
Kot je uvodoma pojasnila poslanka Zares Majda Širca, imajo prizadevanja opozicije za izboljšanje zdravstvene in socialne varnosti azbestnih bolnikov že dolgo zgodovino, saj je ta zakonodaja v zadnjem mandatu doživela že precej zapletov, med drugim kar dva veta Državnega sveta RS. Žal veljavni zakon ohranja nesprejemljivo neenakost tistih, ki so oboleli zaradi azbesta na delovnem mestu, in tistih, ki so oboleli zaradi onesnaženosti bivalnega okolja z nevarnimi, rakotvornimi azbestnimi vlakni.
“V Zares poskušamo znova uveljaviti zakon, ki bi uresničeval ustavno pravico do zdravega življenjskega okolja, z vložitvijo tega zakona pa smo se odzvali tudi na pobude članov stranke Zares – nova politika, ki so tudi člani SABS in azbestni bolniki. S tem podpiramo tudi peticijo zveze SABS, naslovljeni na pristojno ministrico za delo, družino in socialne zadeve Marjeto Cotman,” je pojasnila Majda Širca.
Podpredsednik Zares Franci Kek je poudaril, da je nekdanja Aktivna Slovenija s številnimi azbestnimi bolniki in člani zveze SABS že leta 2006 aktivno sodelovala, zdaj pa lahko Zares kot parlamentarna stranka stori mnogo več, da bi državni zbor kot zakonodajalec sprejel takšno zakonodajo, ki bi azbestnih bolnikom omogočala več varnosti in dostojno življenje. Po Kekovem mnenju je bilo problematično, da je ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjetka Cotman za to področje določila nekdanjega državnega sekretarja Štrousa, ki je predstavnikom azbestnih bolnikov ponujal rešitve, ki so bile za obolele zaradi izpostavljenosti azbestu nesprejemljive in celo žaljive.
Predsednik Zveze sindikatov azbestnih bolnikov Slovenije (SABS) Bojan Goljevšček se je uvodoma zahvalil Zares za podporo in odločitev, da vloži nov “azbestni” zakon in poudaril, da med ostalimi parlamentarnimi strankami od uveljavitve zadnjih drobnih popravkov konec leta 2006 doslej ni bilo velikega zanimanja za ta problem.
Ob tem je izrazil upanje, da bo Zaresov predlog zakona doživel zadostno podporo poslank in poslancev. Pojasnil je, da predlog prinaša izenačitev pravic azbestnih bolnikov, ki so oboleli na delovnem mestu, s tistimi, ki so oboleli zaradi onesnaženosti življenjskega okolja z azbestom (v npr. bližini industrijskih obratov).
Zaresov predlog zakona popravlja tudi dosedanji način sestave medresorske komisije, ki odloča o upokojitvah in odškodninah azbestnih bolnikov, saj so bili predstavniki azbestnih bolnikov doslej izključeni iz tega odločanja.
Goljevšček je ob tem zavrnil trditve ministrice za delo, družino in socialne zadeve, da se zakon izvaja, in da sredstva za tovrstne odškodnine ostajajo neporabljena. Pojasnil je, da sredstva ostajajo neporabljena zato, ker se odločb o upravičenosti azbestnih bolnikov do odškodnin ne izdaja (tudi zaradi neodzivnosti delodajalcev). Nesprejemljivo pa je tudi, da pristojno ministrstvo še vedno ni pripravilo podzakonskega akta, ki bi upravičencem omogočal črpanje za to namenjenih proračunskih sredstev za plačilo dragih ekspertiz ugotavljanja obolelosti in upravičenosti do odškodnin.
Besedilo novega “azbestnega” zakona, vloženega 19. 2. 2008 (doc, 197 KB)